Not online talk?
0
Weee
torj mam frenda res dobrga frenda pred kratkim sm mu povedala da mi je usec in on je isto reku nazaj in se ze kaksen mesec ves cas piseva po socialnih omrezjih. ga poznam tudi v zivo in skupi hodiva na solski bus in se ucasih tko mal pogovarjava ampak vecinoma ne pol pa pridem domov in si tri ure pism z njim. rada bi se tudi v zivo pogovarjala z njim in on je reku da tudi ampak sva oba prevec shy zato se pac ne prek chatov se pa poznava v nulo. idk a je to normaln js se usak dan slabs pocutm
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej Weee,
ne vem, če bom znal zares pomagati. Ampak zdi se mi, da sta na dobri poti, če si veliko pišeta. Torej se dobro ujameta. Včasih pa je to težko prevesti v odnos v živo. Poskusi si vnaprej pripraviti zanimive teme ali vprašanja, ki jih lahko odpreš, ko boš naslednjič sedela z njim. In včasih se potem iz skromnih začetkov pogovor razvije v celo debato. Potrebnega je le nekaj poguma, da temo odpreš in se malo razgovoriš.
Sicer pa ga lahko povabiš, da se družita tudi kje drugje, ne le v šoli ali na avtobusu. Morda je on bolj sramežljiv, ker so na avtobusu drugi ljudje, ki lahko poslušajo vajin pogovor in je zato še bolj nervozen. Morda se dobita v kakšnem parku ali igrišču blizu šole in se tam malo podružita po pouku. Če bosta sama, bosta morda oba čutila malo manj pritiska. Drugih predlogov pa žal nimam.
Vso srečo in lepo bodi! :)
ne vem, če bom znal zares pomagati. Ampak zdi se mi, da sta na dobri poti, če si veliko pišeta. Torej se dobro ujameta. Včasih pa je to težko prevesti v odnos v živo. Poskusi si vnaprej pripraviti zanimive teme ali vprašanja, ki jih lahko odpreš, ko boš naslednjič sedela z njim. In včasih se potem iz skromnih začetkov pogovor razvije v celo debato. Potrebnega je le nekaj poguma, da temo odpreš in se malo razgovoriš.
Sicer pa ga lahko povabiš, da se družita tudi kje drugje, ne le v šoli ali na avtobusu. Morda je on bolj sramežljiv, ker so na avtobusu drugi ljudje, ki lahko poslušajo vajin pogovor in je zato še bolj nervozen. Morda se dobita v kakšnem parku ali igrišču blizu šole in se tam malo podružita po pouku. Če bosta sama, bosta morda oba čutila malo manj pritiska. Drugih predlogov pa žal nimam.
Vso srečo in lepo bodi! :)
0
weee
hvalaa<33
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej jaz sem imela podobno s prijateljico
bli sva sošolki ampak se pred karanteno nisva nič pogovarjali potem med karanteno sva se žačeli ko pa je bilo konec pa sva se v šoli komaj kaj pogovarjali . nekaj časa sva rabili da sva se uživo več pogovarjali nama je zlo pomagalo da je bila še ena oseba zraven ki je bolj zgovorna potem pa je šla in sva se lahko pogovarjali cel dan v živo na koncu sva se navadli upam da ti je to kaj pomagalo :)
bli sva sošolki ampak se pred karanteno nisva nič pogovarjali potem med karanteno sva se žačeli ko pa je bilo konec pa sva se v šoli komaj kaj pogovarjali . nekaj časa sva rabili da sva se uživo več pogovarjali nama je zlo pomagalo da je bila še ena oseba zraven ki je bolj zgovorna potem pa je šla in sva se lahko pogovarjali cel dan v živo na koncu sva se navadli upam da ti je to kaj pomagalo :)
0
weee
hvala tudi tebi <33
Moj odgovor:
Punca, ki rabi pomoč
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Veliko resnih problemov
Hej
No jaz imam nekaj velikih problemov in vas dobesedno rotim, da mi pomagate, pa se opravičujem
1. Zadnje čase je v moji družini zelo hudo. Pač moj oče se skos dere name, je nesramen do mene in me jeod pred kratkim začel neki pretepat in mi pač groziti, da me bo nabil, pa jaz nisem naredila v bistvu nič kaj tako resnega. Pa tudi telefon mi jemlje brez razloga, zadnje čase ga sploh ne smem imet in ne vem zakaj. Pač, ko pa mu rečem, da mu ga ne bom dala, mi pa reče da ga bo razbil. Moja mama na vse to nič ne reče in tudi če bi se pogovorila z njo ne bi nič pomagalo. In zaradi vsega tega sem zelo žalostna kar nas pripelje do drugega problema.
2. Jaz mislim, da sem depresivna. Pač sploh nimam več nobene volje do stvari, ki so me prej veselile (druženje s prijateljicami, dramski krožek, treningi...), slabo spim in sem posledično zmeraj zaspana, mislim si, da bi bilo življenje drugih boljše če me ne bo več, pa skos sem žalostna in se hočem zjokat.
3. Mislim, da mojih prijateljic tako rekoč sploh ne skrbi zame, ker ko sem jim jaz povedala, da se bosta moja starša ločila, so ble vsa sam tko: ah sej bo v redu, in se potem niso več zmenile zame.
Ko pa je ena druga prijateljica povedala, da se njena starša ločujeta, so bile pa seveda vse ob njej in ji dajale neka darilca... pač men osebno se zadnje dni zdi, da jim grem na živce
4. razmišljam, da bi se vpisala na neko terapijo, ampak ne vem, kako naj to storim brez da starši izvejo. A to se mladoletna oseba sploh lahko sama prijavi?
če imate kakšen nasvet, odgovor, karkoli mi PROSIM napišite, kr js kmal ne bom mogla več, pa še tok pressura je v šoli k mam tok tekmovanj in si želim dobiti štipendijo
Res vam hvala če boste pomagali :heart:
No jaz imam nekaj velikih problemov in vas dobesedno rotim, da mi pomagate, pa se opravičujem
1. Zadnje čase je v moji družini zelo hudo. Pač moj oče se skos dere name, je nesramen do mene in me jeod pred kratkim začel neki pretepat in mi pač groziti, da me bo nabil, pa jaz nisem naredila v bistvu nič kaj tako resnega. Pa tudi telefon mi jemlje brez razloga, zadnje čase ga sploh ne smem imet in ne vem zakaj. Pač, ko pa mu rečem, da mu ga ne bom dala, mi pa reče da ga bo razbil. Moja mama na vse to nič ne reče in tudi če bi se pogovorila z njo ne bi nič pomagalo. In zaradi vsega tega sem zelo žalostna kar nas pripelje do drugega problema.
2. Jaz mislim, da sem depresivna. Pač sploh nimam več nobene volje do stvari, ki so me prej veselile (druženje s prijateljicami, dramski krožek, treningi...), slabo spim in sem posledično zmeraj zaspana, mislim si, da bi bilo življenje drugih boljše če me ne bo več, pa skos sem žalostna in se hočem zjokat.
3. Mislim, da mojih prijateljic tako rekoč sploh ne skrbi zame, ker ko sem jim jaz povedala, da se bosta moja starša ločila, so ble vsa sam tko: ah sej bo v redu, in se potem niso več zmenile zame.
Ko pa je ena druga prijateljica povedala, da se njena starša ločujeta, so bile pa seveda vse ob njej in ji dajale neka darilca... pač men osebno se zadnje dni zdi, da jim grem na živce
4. razmišljam, da bi se vpisala na neko terapijo, ampak ne vem, kako naj to storim brez da starši izvejo. A to se mladoletna oseba sploh lahko sama prijavi?
če imate kakšen nasvet, odgovor, karkoli mi PROSIM napišite, kr js kmal ne bom mogla več, pa še tok pressura je v šoli k mam tok tekmovanj in si želim dobiti štipendijo
Res vam hvala če boste pomagali :heart:
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Aktualne objave
Oglas
Zadnji odgovori v Svetovalnici
TO JE ZAJEBANCIJAAAA!!ENA VELIKA IN OGROMNA!:expressionless::expressionless::expressionles