Pač problemi
1
No jsm mam nekaj problemov.
Zaljubljena sem v enega sošolca (recimo da je M, ker se njegovo ime začne tako+ nisem ne prva ne zadnja, ki je vanga). No, lani proti koncu leta sem bila bolj, ampak sem letos še vedno. Lani na koncu leto so naju FUL zafrkavali, da bi bla ful dobr par, ampak sem js vse zanikala. V našem razredu je večina fantov manjša od večine punc. Sicer sva oba, jaz in M med manjšimi, ampak je on včji od mene, vse druge k so(bile) vanga so bile večje od njega :), pa tut men se je zdel da je on vame, čeprov ni tak tip človeka, da bi punci povedal da je vanjo. Ampak dobili smo novo sošolko (ona pa bo A, iz Istega razloga kot je M M). Men je kdaj kr tečna in nesramna. Ampak Mja je že od nekje poznala, in v matičnem razredu se je usedla eno klop pred njega, in velikrat klepetata. Kdaj zgleda, da gre Mju to na živce, ampak naj bi bil vanjo (drgač je ene 5cm večja).Ampak to ni glavni problem, ker mi je že mal vseen zanjega. Glavno je, da pr slovenščini, ki jo mamo vsak dan, sedi pred mano. In pol se sploh ne morm zbrat. In sem kar odličnjakinja, mislm sej mam kakšno 4 ampak v glavnem 5. No, mam pa občutek, da se bo letos poslabšalo. No, sej sem 6. pa je snov težja, ampak zadje čase ful sanjam. kr strmim v prazno in pol komi kakšno besedo napišem. Res nočem da se mi poslabša šolski uspeh Kaj naj naredim? Ful hvala za odgovore.
Zaljubljena sem v enega sošolca (recimo da je M, ker se njegovo ime začne tako+ nisem ne prva ne zadnja, ki je vanga). No, lani proti koncu leta sem bila bolj, ampak sem letos še vedno. Lani na koncu leto so naju FUL zafrkavali, da bi bla ful dobr par, ampak sem js vse zanikala. V našem razredu je večina fantov manjša od večine punc. Sicer sva oba, jaz in M med manjšimi, ampak je on včji od mene, vse druge k so(bile) vanga so bile večje od njega :), pa tut men se je zdel da je on vame, čeprov ni tak tip človeka, da bi punci povedal da je vanjo. Ampak dobili smo novo sošolko (ona pa bo A, iz Istega razloga kot je M M). Men je kdaj kr tečna in nesramna. Ampak Mja je že od nekje poznala, in v matičnem razredu se je usedla eno klop pred njega, in velikrat klepetata. Kdaj zgleda, da gre Mju to na živce, ampak naj bi bil vanjo (drgač je ene 5cm večja).Ampak to ni glavni problem, ker mi je že mal vseen zanjega. Glavno je, da pr slovenščini, ki jo mamo vsak dan, sedi pred mano. In pol se sploh ne morm zbrat. In sem kar odličnjakinja, mislm sej mam kakšno 4 ampak v glavnem 5. No, mam pa občutek, da se bo letos poslabšalo. No, sej sem 6. pa je snov težja, ampak zadje čase ful sanjam. kr strmim v prazno in pol komi kakšno besedo napišem. Res nočem da se mi poslabša šolski uspeh Kaj naj naredim? Ful hvala za odgovore.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hejla!
Razumem, da se ne moreš zbrati. Jst ti bi svetovala, da si zastaviš za celo šol. leto cilj ne vem npr. da boš imela odličen uspeh na kocu šol. leta, ali pa da ne vem če ti nek predmet ne gre,d a boš poskušala biti letos čim boljša, da boš imela od 7. do 9. razreda dovolj točk za vpis na želeno srednjo šolo. Cilj te bo motiviral, da se boš spravila k delu in učenju. Razumem, da se ne moreš zbrat, ko simpatija sedi pred tabo in bi ves čas rada gledala samo njega in njegove lepe oči. Ampak, ko boš odrasla se boš mogoče spomnila za nazaj in si boš rekla, joj zakaj nisem polsušala pri pouku in zakaj se nisem učila. Razumem, da ti bo to zdej tko ah ja kot da si bom to rekla... ampak ko se spomniš za nazaj spoznaš, zakaj je pomembno, da si hodil v šolo in poslušal pri pouku. Doma si na nek papir napiši kdaj se boš učila npr. ob 13.00 do 13.45 se bom učila matematiko od 14.00 do 14.45 slovenščino itd. saj me razumeš. Ali pa si poišči neke motivacijske misli in si jih nalepi na steno, da boš motivirana za delo. Poskušaj biti res osredotočena samo v šolo in med odmorom možgane na pašo. Če ti to ne bo pomagalo pa ti dam tukaj eno motivacijsko misel. Nikomur ne bo tako žal kot tebi, če svojih sanj ne dosežeš in se za njih ne potrudiš dovolj zato, daj vse od sebe in ne obupaj.
Upam, da sem pomagala in fajn se mej!!:blush::blush:
Razumem, da se ne moreš zbrati. Jst ti bi svetovala, da si zastaviš za celo šol. leto cilj ne vem npr. da boš imela odličen uspeh na kocu šol. leta, ali pa da ne vem če ti nek predmet ne gre,d a boš poskušala biti letos čim boljša, da boš imela od 7. do 9. razreda dovolj točk za vpis na želeno srednjo šolo. Cilj te bo motiviral, da se boš spravila k delu in učenju. Razumem, da se ne moreš zbrat, ko simpatija sedi pred tabo in bi ves čas rada gledala samo njega in njegove lepe oči. Ampak, ko boš odrasla se boš mogoče spomnila za nazaj in si boš rekla, joj zakaj nisem polsušala pri pouku in zakaj se nisem učila. Razumem, da ti bo to zdej tko ah ja kot da si bom to rekla... ampak ko se spomniš za nazaj spoznaš, zakaj je pomembno, da si hodil v šolo in poslušal pri pouku. Doma si na nek papir napiši kdaj se boš učila npr. ob 13.00 do 13.45 se bom učila matematiko od 14.00 do 14.45 slovenščino itd. saj me razumeš. Ali pa si poišči neke motivacijske misli in si jih nalepi na steno, da boš motivirana za delo. Poskušaj biti res osredotočena samo v šolo in med odmorom možgane na pašo. Če ti to ne bo pomagalo pa ti dam tukaj eno motivacijsko misel. Nikomur ne bo tako žal kot tebi, če svojih sanj ne dosežeš in se za njih ne potrudiš dovolj zato, daj vse od sebe in ne obupaj.
Upam, da sem pomagala in fajn se mej!!:blush::blush:
1
enapunca
enapunca
Z veseljem :)
enapunca
Z veseljem :)
enapunca
Z veseljem :)
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
