pila sem okuženo pijačo, kaj naj čist se obupana
0
obupanasem
Jaz sem na robu depresije. Moji starši so tako grozni:sob:ignorirajo moje želje psa si želim najbolj na svetu in pol mi govorijo kaj jih briga, da je nesnaga, da ga nikoi ne bom imela in me potiskajo dol jaz pa probam ne obupam nad sanjami ampak me starši potiskajo v obup:cry:za psa sem se toliko sprejokala, dostikrat sem hotela narediti samomor, ker si ga tako želim, včasih ko zvečer hoče zaspati se začnem jokati, ker si ga tako želim:sob:najraje na svetu bi ga peljala na sprehode, ne bi mi bil problem čistiti dlak ni nič:sob::sob:hočem narediti samomor, ker mislim, da se mi ne bo uresničilo. Moji starši so še dodatno tako grozni izbirajo mi oblačila v trgovini, idločajo z kom se bom družila, odločajo o vsem! Rekli so mi, da ne bom smela imeti fanta pred 20 letom in itak bo moral biti po njiHovim pogojih, mama mi je rekla, da ne bom smela imeti svojega avta, da ne bom smela živeti v hiši ampak v stanovanju. V šoli se nočejo družiti z mano, ker niammo ravno modernega stanovanja, sram me je ko kdo pride na obisk k nam, ker živimo v takem. Danes sem mami rekla, da si želim psa ( si ga že 3 leta) ona pa meni kaj jo briga, če si jaz pesa želim. Dostikrat sem bila poškodovana in nismo šli k zdravniku, ker mi govorijo, da komplicriam npr. v prst mi je priletela košarkašna žoga pri športu imela sem noro otečenega in če nebi drugi rekli to je pa resno, da moram obvezno k zdrvaniku sploh ne bi šli. Izkazalo se je, da je bil počen. Enkrat sem padla z kolesa na zapestje in nismo šli k zdravniku, ker sem kao komplicirala zapestja nisem mogla 2 dni premikat. Tudi danes sem šla v en kafič z mamo in sem naročila sok in so bile noter neke dlake in sem ji rekla, da tega ne bom pila, ker so dlake not in me je silila in zdaj me noro zvija po tem soki, ful me sili na bruhanje, ker so bile dlake not in mislim, da sem se okužila z pijačo:sob::sob::tired_face: kaj če bom bruhala kaj naj nardimmmmmm:disappointed_relieved:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
hej!
glede soka te naj nič ne skrbi zagotovo nisi ukužena. Mogoče ti bo še salobo malo ampak potem bo vredu.:heart:
glede psa si ga tud jaz ful želim ampak mama moja tud pravi da vse smrdi...zej pa glede stanovanja verjamem da ti ni lahko ampak lahko si probaš urediti vsaj svojo sobo.:heartbeat: in glede oblačil si lahko malo probaš kaj kupiti z svojim denarjrm ko mas v sparovcku ali kaj takega...
lp
glede soka te naj nič ne skrbi zagotovo nisi ukužena. Mogoče ti bo še salobo malo ampak potem bo vredu.:heart:
glede psa si ga tud jaz ful želim ampak mama moja tud pravi da vse smrdi...zej pa glede stanovanja verjamem da ti ni lahko ampak lahko si probaš urediti vsaj svojo sobo.:heartbeat: in glede oblačil si lahko malo probaš kaj kupiti z svojim denarjrm ko mas v sparovcku ali kaj takega...
lp
1
žirafa
obupanasem
hvala
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Živjo.
Tole ravnanje tvojih staršev res ni vredu.
Najprej bom začela s psom, saj si zanj porabila kar veliko prostora v svoji objavi.
Res zelo lepo, da si želiš psa, saj so zelo zvesti in zabavni prijatelji.
Res pa je, da je s psi veliko dela. Moraš ga hraniti, krtačiti, umivati, peljati na sprehode, voziti k veterinarju, pobirati iztrebke, ga učiti lepega vedenja,... in še bi se kaj našlo.
Nekateri ljudje zaradi raznih obveznosti, ki jih imaš z njimi preprosto ne želijo imeti psov.
Pri tem moraš starše razumeti, mogoče se jima zdi pes preveliko breme, mogoče je težava finančna.
Predlagam, da se o tem pogovorite, lahko ju vprašaš, kakšen je razlog, da ti ne dovolita psa.
Zdaj pa k zelo resni težavi.
Ni prav, da se starši odločajo namesto tebe s kom se boš družila, kaj boš nosila in kakšna bo tvoja prihodnost.
To je tvoje življenje in starša nimata pravice živeti namesto tebe.
Postavi se zase in jima poizkusi na lep način povedat, da to ni vredu, da si ti tega ne želiš in da naj nehata s tem.
Glede tvoje prihodnosti in avta, ter prebivališča - tvoja starša ne moreta odločati kako boš ti živela v prihodnosti, saj je, kot sem že zgoraj povedala to tvoje življenje.
Pomembno je, da te starši spodbujajo in ti dvigujejo samopodobo, ne pa obratno, kot pri tebi.
Predlagam, da se iskreno pogovoriš z nekom, ki mu zaupaš. Lahko je to sestra (če jo imaš), babica, stric, svetovalna delavka ali razredničarka.
Pogovori se z nekom in mu/ji povej tako, kot si nam.
Samomor. Ne misli na kaj tako groznega.
A si predstavljaš, da bi naredila samomor.
Kaj bi naredili vsi, ki te poznajo in te imajo radi? Ki jih skrbi zate, a ne bi niti vedeli zakaj si to naredila?
Vsi sorodniki, ki bi še vse svoje življenje razmišljali o tebi. Ali se to splača? Zamudila bi veliko življenskih vzponov in padcev, izkuženj, dogodkov,...
Če bi naredila samomor bi preprečila, da bi sploh kdaj imela psa. Pa tudi če ne letos. Tudi, če ne čez pet, deset let. Nikoli ga ne bi imela, če bi si vzela življenje.
*roza*Zamudila bi toliko različnih priložnosti, nikoli ne bi spoznala tvojih bodočih prijateljev, mogoče celo življenjskega partnerja.
Res te prosim, ne naredi tega. Preveč boš zamudila.*roza*
*modra*Nikoli ne obupaj nad sabo, nad svojimi sanjami in interesi. Verjemi vase, v svoje znanje, sanje in sposobnosti.*modra*
Ne rabi te biti sram vašega stanovanja, poizkusi se v šoli spoprijateljiti s kom in se priključiti pogovoru.
Če se kdaj poškoduješ, mislim, da greš lahko tudi sama k zdravniku, mogoče z avtobusom, če imaš to možnost.
Res ni prav, da starši niti ne poskrbijo zate, te ne peljejo k zdravniku in se o vsem odločajo namesto tebe.
Res zelo super zate bi bilo, če bi se imela komu zaupati, lahko se pogovoriš s komerkoli, ki mu lahko zaupaš.
Pogovori se tudi s starši, vsaj o tem z zdravnikom, saj res ni prav, da ti ne nudijo osnovne zdravniške pomoči.
*roza*Imaš pravico živeti v miru brez tako velikih težav, kot jih opisuješ.*roza*
Res potrebuješ pogovor, lahko kličeš tudi TOM telefon in se tam anonimno pogovoriš s specialisti.
*modra*Živi svoje sanje, verjemi vase, bodi to kar si in srečno.*modra*
Upam, da bo vse vredu,
Šestošolka
Tole ravnanje tvojih staršev res ni vredu.
Najprej bom začela s psom, saj si zanj porabila kar veliko prostora v svoji objavi.
Res zelo lepo, da si želiš psa, saj so zelo zvesti in zabavni prijatelji.
Res pa je, da je s psi veliko dela. Moraš ga hraniti, krtačiti, umivati, peljati na sprehode, voziti k veterinarju, pobirati iztrebke, ga učiti lepega vedenja,... in še bi se kaj našlo.
Nekateri ljudje zaradi raznih obveznosti, ki jih imaš z njimi preprosto ne želijo imeti psov.
Pri tem moraš starše razumeti, mogoče se jima zdi pes preveliko breme, mogoče je težava finančna.
Predlagam, da se o tem pogovorite, lahko ju vprašaš, kakšen je razlog, da ti ne dovolita psa.
Zdaj pa k zelo resni težavi.
Ni prav, da se starši odločajo namesto tebe s kom se boš družila, kaj boš nosila in kakšna bo tvoja prihodnost.
To je tvoje življenje in starša nimata pravice živeti namesto tebe.
Postavi se zase in jima poizkusi na lep način povedat, da to ni vredu, da si ti tega ne želiš in da naj nehata s tem.
Glede tvoje prihodnosti in avta, ter prebivališča - tvoja starša ne moreta odločati kako boš ti živela v prihodnosti, saj je, kot sem že zgoraj povedala to tvoje življenje.
Pomembno je, da te starši spodbujajo in ti dvigujejo samopodobo, ne pa obratno, kot pri tebi.
Predlagam, da se iskreno pogovoriš z nekom, ki mu zaupaš. Lahko je to sestra (če jo imaš), babica, stric, svetovalna delavka ali razredničarka.
Pogovori se z nekom in mu/ji povej tako, kot si nam.
Samomor. Ne misli na kaj tako groznega.
A si predstavljaš, da bi naredila samomor.
Kaj bi naredili vsi, ki te poznajo in te imajo radi? Ki jih skrbi zate, a ne bi niti vedeli zakaj si to naredila?
Vsi sorodniki, ki bi še vse svoje življenje razmišljali o tebi. Ali se to splača? Zamudila bi veliko življenskih vzponov in padcev, izkuženj, dogodkov,...
Če bi naredila samomor bi preprečila, da bi sploh kdaj imela psa. Pa tudi če ne letos. Tudi, če ne čez pet, deset let. Nikoli ga ne bi imela, če bi si vzela življenje.
*roza*Zamudila bi toliko različnih priložnosti, nikoli ne bi spoznala tvojih bodočih prijateljev, mogoče celo življenjskega partnerja.
Res te prosim, ne naredi tega. Preveč boš zamudila.*roza*
*modra*Nikoli ne obupaj nad sabo, nad svojimi sanjami in interesi. Verjemi vase, v svoje znanje, sanje in sposobnosti.*modra*
Ne rabi te biti sram vašega stanovanja, poizkusi se v šoli spoprijateljiti s kom in se priključiti pogovoru.
Če se kdaj poškoduješ, mislim, da greš lahko tudi sama k zdravniku, mogoče z avtobusom, če imaš to možnost.
Res ni prav, da starši niti ne poskrbijo zate, te ne peljejo k zdravniku in se o vsem odločajo namesto tebe.
Res zelo super zate bi bilo, če bi se imela komu zaupati, lahko se pogovoriš s komerkoli, ki mu lahko zaupaš.
Pogovori se tudi s starši, vsaj o tem z zdravnikom, saj res ni prav, da ti ne nudijo osnovne zdravniške pomoči.
*roza*Imaš pravico živeti v miru brez tako velikih težav, kot jih opisuješ.*roza*
Res potrebuješ pogovor, lahko kličeš tudi TOM telefon in se tam anonimno pogovoriš s specialisti.
*modra*Živi svoje sanje, verjemi vase, bodi to kar si in srečno.*modra*
Upam, da bo vse vredu,
Šestošolka
0
Šestošolka
obupanasem
Hvala. Si mi pomagala. Tudi jaz upam, da bom kdaj dobila psa čeprav ne kaže tako.
Šestošolka
Vseeno ne smeš nikoli obupati.
Mogoče ga dobiš kdaj v prihodnosti, ali pa ga boš imela kot odrasla.
Pusti se presenetiti in uživaj v svojem življenju.
Šestošolka
Mogoče ga dobiš kdaj v prihodnosti, ali pa ga boš imela kot odrasla.
Pusti se presenetiti in uživaj v svojem življenju.
Šestošolka
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zdravo!
Glede psa:
Reči staršem, da si ga želiš in da naj ne bodo tako "zlobni" glede tega.
Glede odločanja:
To je tvoje življenje! ŽIVI GA PO SVOJE! Jaz sem vedno delala kot mi mama pravi in mi že sama govori, da naj malo jaz razmišljam in po svoje naredim. Vem, da starši MORAJO skrbeti zate do 18 leta a o nekaterih stvareh lahko odločaš sama. Reci jim tudi, da boš o teh stvareh SAMA ODLOČALA!
Glede poškodb:
To je lahko zate nevarno saj so nekatere poškodbe lahko zelo nevarne in je NUJNO iti TAKOJ k zdravniku ne odlašaj, SAMA POKLIČI REŠILCA/ZDRAVNIKE IN POVEJ KAJ SE DOGAJA (povej tudi, da starši ne želijo, da greš na predgled)!
Glede soka:
Povej staršem, da se po soku zelo slabo počutiš. Počivaj in mogoče vzami kakšno tableto proti slabosti. Ni nujno, da je ravno od soka, lahko je od stresa...
Lp
Glede psa:
Reči staršem, da si ga želiš in da naj ne bodo tako "zlobni" glede tega.
Glede odločanja:
To je tvoje življenje! ŽIVI GA PO SVOJE! Jaz sem vedno delala kot mi mama pravi in mi že sama govori, da naj malo jaz razmišljam in po svoje naredim. Vem, da starši MORAJO skrbeti zate do 18 leta a o nekaterih stvareh lahko odločaš sama. Reci jim tudi, da boš o teh stvareh SAMA ODLOČALA!
Glede poškodb:
To je lahko zate nevarno saj so nekatere poškodbe lahko zelo nevarne in je NUJNO iti TAKOJ k zdravniku ne odlašaj, SAMA POKLIČI REŠILCA/ZDRAVNIKE IN POVEJ KAJ SE DOGAJA (povej tudi, da starši ne želijo, da greš na predgled)!
Glede soka:
Povej staršem, da se po soku zelo slabo počutiš. Počivaj in mogoče vzami kakšno tableto proti slabosti. Ni nujno, da je ravno od soka, lahko je od stresa...
Lp
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Živjo,
najprej glede pijače, mislim, da ne bo nič hujšega, poskusi pojesti nekaj in popiti kozarec vode in sem prepričana, da bo prej ali slej mimo.
Sedaj pa glede ostalih problemov. V kolikor razmišljaš o samomoru in se počutš depresivno, se prosim obrni na koga, ki mu zaupaš, to je lahko tvoja razredničarka, svetovalna delavka v šoli, lahko pa pokličeš tudi na TOM telefon (080 116 111), tam boš lahko govorila z osebami, ki ti bodo znali pomagati in te usmeriti po pomoč. Vsekakor je dobro, da se nekomu zaupaš, saj ti bo tako lažje.
Glede psa, mislim, da je za to še ogromno časa, razumem tvoje starše, saj je to velika odgovornost. Poleg tega pa mislim, da vsaka žival čuti, če je kdo nima rad, in mislim, da se pes ne bi dobro počutil pri vas, če si ga tudi tvoja starša ne želita, saj je pomembno, da imajo vsi člani družine radi domačo žival, ki biva z njimi. Boljše zate in tudi za psa bo, da ga imaš, ko se boš odselila na svoje in boš živela po svoje. Tako ga boš lahko vzgojila tudi, tako kot boš ti želela. Če bi rada naredila nekaj dobrega, pa se lahko oglasiš v kakšnem zavetišču za pse in se javiš, da boš prostovoljno, kot ti čas dopušča, prišla sprehajat pse. Mogoča se lahko tudi komu, ponudiš, da mu boš osebno sprehajala njegova psa. Tako boš tudi bolje spoznala, kakšno odgovornost prinaša pes.
Glede ostalih stvari s starši, pa predlagam, da naslednjič npr. ko boš kupovala oblačila z mami, ji odločno poveš, da boš izbrala tisto, kar ti želiš, da si za dosti stara in da si se sposobna sama odločit, kaj boš kupila. Predlagam tudi, da staršem rečeš, da bi se z njimi rada pogovorila in jim poveš stvari, ki te motijo in kako si želiš, da bi bilo. Predlagam ti tudi, da se obrneš na odraslo osebo (razredničarka, svetovalna delavka) in ji zaupaš tvoje težave s starši. Tudi to glede poškodb je nekaj, kar moraš povedati in izpostaviti, saj morajo biti tvoji starši prvi, ki poskrbijo zate.
Upam, da se boš kmalu počutila boljše in da se boš obrnila po pomoč.
Vse dobro ti želim!
Lp,
Kristina
najprej glede pijače, mislim, da ne bo nič hujšega, poskusi pojesti nekaj in popiti kozarec vode in sem prepričana, da bo prej ali slej mimo.
Sedaj pa glede ostalih problemov. V kolikor razmišljaš o samomoru in se počutš depresivno, se prosim obrni na koga, ki mu zaupaš, to je lahko tvoja razredničarka, svetovalna delavka v šoli, lahko pa pokličeš tudi na TOM telefon (080 116 111), tam boš lahko govorila z osebami, ki ti bodo znali pomagati in te usmeriti po pomoč. Vsekakor je dobro, da se nekomu zaupaš, saj ti bo tako lažje.
Glede psa, mislim, da je za to še ogromno časa, razumem tvoje starše, saj je to velika odgovornost. Poleg tega pa mislim, da vsaka žival čuti, če je kdo nima rad, in mislim, da se pes ne bi dobro počutil pri vas, če si ga tudi tvoja starša ne želita, saj je pomembno, da imajo vsi člani družine radi domačo žival, ki biva z njimi. Boljše zate in tudi za psa bo, da ga imaš, ko se boš odselila na svoje in boš živela po svoje. Tako ga boš lahko vzgojila tudi, tako kot boš ti želela. Če bi rada naredila nekaj dobrega, pa se lahko oglasiš v kakšnem zavetišču za pse in se javiš, da boš prostovoljno, kot ti čas dopušča, prišla sprehajat pse. Mogoča se lahko tudi komu, ponudiš, da mu boš osebno sprehajala njegova psa. Tako boš tudi bolje spoznala, kakšno odgovornost prinaša pes.
Glede ostalih stvari s starši, pa predlagam, da naslednjič npr. ko boš kupovala oblačila z mami, ji odločno poveš, da boš izbrala tisto, kar ti želiš, da si za dosti stara in da si se sposobna sama odločit, kaj boš kupila. Predlagam tudi, da staršem rečeš, da bi se z njimi rada pogovorila in jim poveš stvari, ki te motijo in kako si želiš, da bi bilo. Predlagam ti tudi, da se obrneš na odraslo osebo (razredničarka, svetovalna delavka) in ji zaupaš tvoje težave s starši. Tudi to glede poškodb je nekaj, kar moraš povedati in izpostaviti, saj morajo biti tvoji starši prvi, ki poskrbijo zate.
Upam, da se boš kmalu počutila boljše in da se boš obrnila po pomoč.
Vse dobro ti želim!
Lp,
Kristina
0
I love books
Zelo lepo napisano
I love books
Zelo lepo napisano
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
hej vse bo ok boš vidla
0
I love books
Moj odgovor:
Tezavica
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mala tezavica
Okejjj...to je tak cudno ampak jaz se torej pod pazduhami brijem tak na 2 dni. In pol se mi vedno nardijo kot neki rdeci izpuscaji. Nvm kaj naj nardim. Ma kdo kako idejo?
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(179)
Srednje.
(134)
Ni mi všeč.
(35)
