Pleaseeee heelllppp, meeeeeeee😭😭😭😭😭😭😭
4
Barbie girl.
No jz sm stara 12 in sem dobila menstro samo da je problem v tem da tega ne upam povedat mami. Vem da bo zvdls da ji mam kr mi je je Mal pritekla na dpodnce :sob::sob::sob::sob:.
Pač zarad ene zadeve ki sem ji zaupala je to pol pol leta kasneje zvedela tud moja babi, pač misla sem da ji je za zaupat pa ji učitno ni. In logično da bo zvdls pol pa bo za to zvedo moj brt pa ata in pol mam js itak takrgs brta da bi se zajrbavi z mene.
Kj nj rdimmmmm?
Pač zarad ene zadeve ki sem ji zaupala je to pol pol leta kasneje zvedela tud moja babi, pač misla sem da ji je za zaupat pa ji učitno ni. In logično da bo zvdls pol pa bo za to zvedo moj brt pa ata in pol mam js itak takrgs brta da bi se zajrbavi z mene.
Kj nj rdimmmmm?
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
povej svoji mami, razumela bo ker je zenska,
ker pac si tvoja starša vrjetno povesta vse, bo tud tvoj ati to izvedu in je čist normalno ne skrbet pls :)
jz ssm jo dobila ka sm bla mlajša od tebe pa pac res nau nc hudga vrjam, se boš navadla<33
ker pac si tvoja starša vrjetno povesta vse, bo tud tvoj ati to izvedu in je čist normalno ne skrbet pls :)
jz ssm jo dobila ka sm bla mlajša od tebe pa pac res nau nc hudga vrjam, se boš navadla<33
2
Eri
jst t priporočam da zbereš moči in da poveš mami bo razumela ne skrbi
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hey,
najboljša rešitev je, da zaupaš svoji mami. Verjamem, da je težko ampak potrudi se. Mami ti lahko odgovori na kakšna vprašanja, ko se ti porajajo in ti nasploh pomaga.
Iskreno sem mnenja, da je prav, da izvejo še ostali družinski člani, čeprav bi ti bilo nerodno. Če kdaj prespiš pri babici (in dedku) bi ti, verjemi, prav prišlo, da bi ona za to vedela in ne bi bila ti takrat pod še večjim pritiskom, če bi ti recimo kaj prislo čez in bi bilo treba uredit ;) Tudi ona je ženska in bo razumela, tako kot tvoja mami <3
Zaupaj ji, saj je pomembno, da ji take stvari poveš. Tudi tvoj oče ve vsaj toliko, da ti ne rabi biti neprijetno. Na vsak način - ljudje bodo razumeli, ker je to nekaj vsakdanjega in normalnega <3
Tvoj brat pa prav tako - če ne drugega mu bo pa kdo razložil za kaj se gre, odvisno koliko je star. Nima pa razloga, da bi se zafrkaval iz tebe, ker to ni nič takšnega.
Želim ti vso srečo pri pogovoru z mami <3
Sophie Donna
najboljša rešitev je, da zaupaš svoji mami. Verjamem, da je težko ampak potrudi se. Mami ti lahko odgovori na kakšna vprašanja, ko se ti porajajo in ti nasploh pomaga.
Iskreno sem mnenja, da je prav, da izvejo še ostali družinski člani, čeprav bi ti bilo nerodno. Če kdaj prespiš pri babici (in dedku) bi ti, verjemi, prav prišlo, da bi ona za to vedela in ne bi bila ti takrat pod še večjim pritiskom, če bi ti recimo kaj prislo čez in bi bilo treba uredit ;) Tudi ona je ženska in bo razumela, tako kot tvoja mami <3
Zaupaj ji, saj je pomembno, da ji take stvari poveš. Tudi tvoj oče ve vsaj toliko, da ti ne rabi biti neprijetno. Na vsak način - ljudje bodo razumeli, ker je to nekaj vsakdanjega in normalnega <3
Tvoj brat pa prav tako - če ne drugega mu bo pa kdo razložil za kaj se gre, odvisno koliko je star. Nima pa razloga, da bi se zafrkaval iz tebe, ker to ni nič takšnega.
Želim ti vso srečo pri pogovoru z mami <3
Sophie Donna
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
živjo,
verjamem, da je to lahko težko, ampak ji povej. če ne boš povedala mami, komu potem boš? v družini je najbolj pomembno zaupanje,na zaupanju se gradijo vsi odnosi. kako bi bilo, če npr. tvoja prijateljica ne bi vedela da si npr. alergična na cvetni prah (izmišljen primer)? lahko bi te odpeljala na travnik, poln cvetlic gledat metulje, ti pa bi zato trprla alergično reakcijo. najbolje bo, da ji čim prejpoveš, saj bo tako najlažje. več časa kot zavlačuješ, težje ti bo. lahko ji, ko ji to poveš, zabičaš (a kdo pozna kakšno boljšo bededo?) da ne sme tega povedati nikomur. ne skrbi, vse bo v redu <33
lp twy <33
verjamem, da je to lahko težko, ampak ji povej. če ne boš povedala mami, komu potem boš? v družini je najbolj pomembno zaupanje,na zaupanju se gradijo vsi odnosi. kako bi bilo, če npr. tvoja prijateljica ne bi vedela da si npr. alergična na cvetni prah (izmišljen primer)? lahko bi te odpeljala na travnik, poln cvetlic gledat metulje, ti pa bi zato trprla alergično reakcijo. najbolje bo, da ji čim prejpoveš, saj bo tako najlažje. več časa kot zavlačuješ, težje ti bo. lahko ji, ko ji to poveš, zabičaš (a kdo pozna kakšno boljšo bededo?) da ne sme tega povedati nikomur. ne skrbi, vse bo v redu <33
lp twy <33
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zaupaj ji. Jaz svoji mami zaupam vse ne glede na to kako sramotno je. Konec koncev pa je le tvoja mami in ima pravico vedeti kaj se dogaja.
2
Heart1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej, TAKIH stvari pa mama RES ne bo okol pravila, pa povej ji da naj nobenemu pove. Skoraj vsem je že preko prišlo in verjemi 100% boljši občutek je če poveš mami.
lp
lp
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Kok me spominjaš name, povej ji! Nč ne bo pač bo razumela, sej se je njej dogajal to tut njej....
SREČNO; KR POGUMNO!
SREČNO; KR POGUMNO!
2
Moj odgovor:
depresivnanapol
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
čisto sem obupana, preveč si jemljem stvari k sebi
Hej!
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Aktualne objave
Oglas
Zadnji odgovori v Svetovalnici
Ojj,
ti bom probala pomagat.
1. Pri obeh ...