Živjo.
Sicer ne vem, če so to ravno kakšno znaki ne vem katerega sindroma...
To je bolj jeza in nasilno vedenje.
Če se dobesedno ne moreš kontrolirati potem bi ti gotovo koristil kakšen pogovor.
Potrudi se bit čim bolj umirjena in namesto, da kričiš in pretepaš poizkusi svojo jezo znesti nad čim neživim.
Verjamem, da je težko, ampak verjamem tudi, da si zmožna spremeniti svoje obnašanje.
Mogoče malo razmisli sama pri sebi, zakaj pa počneš to?
Kar brez razloga, imaš kakšen razlog?
Poizkusi vsakič, ko bi rada zakričala globoko vdihnit in izdihnit, potem pa razmislit, če je pametno, da začneš kričati.
Upam, da ti tole kaj koristi, saj nisi podrobno opisala situacije in ne vem točno kaj si mislila s tem.
Veliko sreče in lepo nedeljo!
Sophie Donna

Hej :)
V kolikor potrebuješ pogovor in imaš občutek, da ne moreš zaupati nikomu drugem, so zate vedno na voljo sevtovalci na naslednjih številkah:
- TOM telefon (116 111)
- Klic v duševni stiski (01 520 99 00)
Gre za anonimne klice, kjer se sama odločiš, koliko želiš povedati. Verjamem, da je težko, da se o svojih občutih, ki so tako močni, pogovarjaš, ampak mislim, da bi bilo res dobro, da se nekomu zaupaš. Glede vprašanj o motnjah in sindromih bi rada poudarila, da lahko diagnozo motenje postavi samo zdravnik, hkrati pa pretirana samodiagnoza ni vedno dobra, saj nas lahko čisto preveč omeji. V kolikor te zanima, ali imaš kakšno motnjo, je torej najboljše, da se obrneš na svojega osebnega zdravnika (če si že starejša kot 15, lahko greš do zdravnika brez vednosti tvojih staršev).

Dodala bi še zgolj majhno opombico: depresija se lahko kaže na zelo različne načine, ni nujno, da nekdo samo ves čas joka in se počuti žalostno, mnogokrat se (predvsem pri mladostnikih) izraža tudi preko zelo močne jeze.

Vse dobro!