Najprej ti bom rekla, da samomor NIKAKOR ni rešitev. Mogoče se situacija zdi nerešljiva ampak je, vedno, včasih le dlje časa traja. Verjamem, da je težko ampak sigurna semy da lahko najdeš par stvari, ki te osrečujejo (to je lahko tudi najljubši film, knjiga, glasba,...), ljudje, ki jih imaš rada in oni tebe ter jih nočeš zapustit. Zdej pa k rezanju. Verjamem, da čutiš zadovoljstvo, ko to narediš (been there, done that) ampak vidiš kaj je potem? Skrbi te, da boso izvedeli starši, učitelji, prijateljice in prijatelji. Mogla boš skrivat, vroče bo ti boš pa v dolgih rokavih. Poiskusi z majhnimi koraki - meni je pomagal, da sem pisala dnevnik ali pa risala po rokah, ko sem to želela naredit. Lahko poslušaš glasbo, gledaš serijo ali film, bereš knjigo ali pa pokličeš prijateljico. Na koncu dneva se boš z rezanjem počutila le slabše, vrtela se boš v krogu (se režeš, skriješ, upaš, da nihče ne vidi in ponovi vajo).
Veš, mogoče sploh ni slaba ideja, da bi šla nazaj v bolnico, kjer ti lahko nudijo pomoč kakršno rabiš ali pa vsaj rečeš, da bi šla k psihiatrinji/psihologinji, če že nočeš nazaj tja. Vem, da se sliši grozno ampak tam so zato, sa ti pomagajo ampak le, če si to tudi ti sama želiš. In ponavljam - ni se vredno ubiti. Za nič, ker je vredno živeti samo poiskat moraš razlog.
Obstajajo pa tudi št. na katere lahko pokličeš:
TOM 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro)
SAMARIJAN 116 123 (24h/dan)

Hej!
Definitivno rezanje in samomor ni rešitev. Vem kako se počutiš, ampak ko ti gre po glavi da se režeš al pa samomor pomisli na vse te k te majo radi in stvari, ki te osrečujejo. Pa tut staršem pomojem lahk poveš da si se rezala, ampak da si zdej nehala.

Zares želiš narest samomor?🤨