Razno
0
Augustine
hej!
1. Med počitnicami sem se malo oddaljila z mojimi prijateljicami (sošolkami). One so vmes veliko žurale in se zdaj v šoli pogovarjajo samo še o tem. Postale so tudi popularne in se spoprijateljile z veliko novimi ljudmi. Med kosili, ko sedimo skupaj, vedno govorijo le o kakšni drami iz partyjev, na katerih so bile med počitnicami, jaz pa komaj sledim, ker teh oseb, o katerih govorijo sploh ne poznam. Mene žuranje sploh ne zanima in tudi to, da se pogovarjajo o tem mi je dolgočasno. Počutim se odmaknjeno in drugačno od njih in nevem, kaj naj naredim. Imam samo par prijateljev in še s temi se vidim bolj poredko. Ne bi se rada spreminjala ter začela hoditi na žurke samo, da bi se potem lahko še jaz pogovarjala o tem, ne bi pa tudi rada, da ostane še naprej tako. Zdi se mi, da za njih nisem dovolj kul in dovolj zanimiva.
2. Imam dve prijateljici, ki jih imam zelo rada (nista sošolki). Problem je, da vedno govorita o sebi in problemih s fanti, jaz sem pa tista, ki jima svetuje, kaj narediti, saj zelo dobro poslušam ostale. Tudi jaz bi kdaj rada, da bi me poslušali, vendar mi kdaj sploh ne pustita do besede, ker se jima je zgodilo nekaj zanimivega in moram potem poslušat vse o tem. Tako jaz vem vse o njiju, onidve pa bolj malo o meni. Sta edini prijateljici, ki ju imam na tem krožku in drugače sta do mene zelo prijazni, samo preveč govorita in premalo poslušata. Velikokrat se tudi počutim osamljeno, saj nimam nikogar, s katerim bi se lahko odkrito pogovorila. Zadnje čase me vsaka majhna stvar spravi v slabo voljo in bi mi res prav prišel kdo, ki bi me poslušal.
3. Zadnje čase sem začela zelo dvomiti vase. Ko kaj dosežem na kakšnem tekmovanju, sem nase ponosna, ampak potem začnem dvomiti, ali sem imela le srečo, ali sem res bila tako dobra. Velikokrat nisem sigurna v svoje odgovore, ko me v šoli učiteljica kaj vpraša in zardim, čeprav je odgovor pravilen. Zgodi se mi tudi, da enostavno zamrznem in se zmedem, čeprav vem, da bi drugače to znala. Sama se tudi veliko sekiram, kaj si ostali misljo o meni in to definitivno slabo vpliva na mojo samozavest, ampak tega ne znam spremeniti. Družina tudi veliko pričakuje od mene, ampak mene je strah, ker nevem, če lahko to dosežem, jaz pa jih nočem razočarati.
Hvala že v naprej.
1. Med počitnicami sem se malo oddaljila z mojimi prijateljicami (sošolkami). One so vmes veliko žurale in se zdaj v šoli pogovarjajo samo še o tem. Postale so tudi popularne in se spoprijateljile z veliko novimi ljudmi. Med kosili, ko sedimo skupaj, vedno govorijo le o kakšni drami iz partyjev, na katerih so bile med počitnicami, jaz pa komaj sledim, ker teh oseb, o katerih govorijo sploh ne poznam. Mene žuranje sploh ne zanima in tudi to, da se pogovarjajo o tem mi je dolgočasno. Počutim se odmaknjeno in drugačno od njih in nevem, kaj naj naredim. Imam samo par prijateljev in še s temi se vidim bolj poredko. Ne bi se rada spreminjala ter začela hoditi na žurke samo, da bi se potem lahko še jaz pogovarjala o tem, ne bi pa tudi rada, da ostane še naprej tako. Zdi se mi, da za njih nisem dovolj kul in dovolj zanimiva.
2. Imam dve prijateljici, ki jih imam zelo rada (nista sošolki). Problem je, da vedno govorita o sebi in problemih s fanti, jaz sem pa tista, ki jima svetuje, kaj narediti, saj zelo dobro poslušam ostale. Tudi jaz bi kdaj rada, da bi me poslušali, vendar mi kdaj sploh ne pustita do besede, ker se jima je zgodilo nekaj zanimivega in moram potem poslušat vse o tem. Tako jaz vem vse o njiju, onidve pa bolj malo o meni. Sta edini prijateljici, ki ju imam na tem krožku in drugače sta do mene zelo prijazni, samo preveč govorita in premalo poslušata. Velikokrat se tudi počutim osamljeno, saj nimam nikogar, s katerim bi se lahko odkrito pogovorila. Zadnje čase me vsaka majhna stvar spravi v slabo voljo in bi mi res prav prišel kdo, ki bi me poslušal.
3. Zadnje čase sem začela zelo dvomiti vase. Ko kaj dosežem na kakšnem tekmovanju, sem nase ponosna, ampak potem začnem dvomiti, ali sem imela le srečo, ali sem res bila tako dobra. Velikokrat nisem sigurna v svoje odgovore, ko me v šoli učiteljica kaj vpraša in zardim, čeprav je odgovor pravilen. Zgodi se mi tudi, da enostavno zamrznem in se zmedem, čeprav vem, da bi drugače to znala. Sama se tudi veliko sekiram, kaj si ostali misljo o meni in to definitivno slabo vpliva na mojo samozavest, ampak tega ne znam spremeniti. Družina tudi veliko pričakuje od mene, ampak mene je strah, ker nevem, če lahko to dosežem, jaz pa jih nočem razočarati.
Hvala že v naprej.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej Augustine,
1. Se strinjam s tabo, da ni potrebno hoditi na žure samo zato, da boš imela s prijateljicami kaj govoriti. Če že greš, pojdi zato, ker si sama to zares želiš. S prijateljicami lahko najdeš druge teme, o katerih lahko vse govorite. Gotovo se najde kaj. Gotovo si jim še kar zanimiva. Če pa je res težko najti skupne teme, ni to nič hudega. Poskusi ti predlagati kakšne skupne aktivnosti z njimi, ki vam lahko odprejo nove teme za pogovor. Ali pa poskusi govoriti še s kom drugim na šoli.
2. To je res nadležno. Vsi smo radi slišani in žal mi je, da ne dobiš tega občutka od prijateljic, da bi ti dovolj prisluhnili. Tu bi te spodbudil, da se včasih vseeno malo "vrineš" v pogovoru in poveš, kaj te muči. Če ti res ne prisluhneta, poskusi težave zaupati kakšni drugi prijateljici ali sošolcu/sošolki. To je lahko super izhodišče za pogovore in prijateljstva. Morda te kdo preseneti in ti zares prisluhne in ima mogoče podobne težave pa se zato lahko dobro ujameta. Svoje težave lahko poskusiš zaupati tudi svojim družinskim članom ali šolski svetovalni delavki ali pa jih zapisuješ v kakšen dnevnik.
3. Razumem tvoje težave. So mi kar znane. Predvidevam, da si še najbrž v osnovni šoli. Pri tvoji starosti je povsem normalno biti sramežljiv in normalno je, da se pojavijo dvomi vase in zaskrbljenost glede mnenj drugih. To je za večino ljudi prehodno. Svetoval bi ti, da si morda svoje dosežke kam zapisuješ in si dovoliš biti nanje iskreno ponosna. Težko je odmisliti skrbi glede mnenja drugih o nas, ampak verjemi, da se drugi manj ukvarjajo s tabo, kot se ti zdi. Tu ti žal težko svetujem, ampak stvari postanejo lažje, ko nekoliko odrasteš. :)
Vso srečo in lepo bodi! :)
1. Se strinjam s tabo, da ni potrebno hoditi na žure samo zato, da boš imela s prijateljicami kaj govoriti. Če že greš, pojdi zato, ker si sama to zares želiš. S prijateljicami lahko najdeš druge teme, o katerih lahko vse govorite. Gotovo se najde kaj. Gotovo si jim še kar zanimiva. Če pa je res težko najti skupne teme, ni to nič hudega. Poskusi ti predlagati kakšne skupne aktivnosti z njimi, ki vam lahko odprejo nove teme za pogovor. Ali pa poskusi govoriti še s kom drugim na šoli.
2. To je res nadležno. Vsi smo radi slišani in žal mi je, da ne dobiš tega občutka od prijateljic, da bi ti dovolj prisluhnili. Tu bi te spodbudil, da se včasih vseeno malo "vrineš" v pogovoru in poveš, kaj te muči. Če ti res ne prisluhneta, poskusi težave zaupati kakšni drugi prijateljici ali sošolcu/sošolki. To je lahko super izhodišče za pogovore in prijateljstva. Morda te kdo preseneti in ti zares prisluhne in ima mogoče podobne težave pa se zato lahko dobro ujameta. Svoje težave lahko poskusiš zaupati tudi svojim družinskim članom ali šolski svetovalni delavki ali pa jih zapisuješ v kakšen dnevnik.
3. Razumem tvoje težave. So mi kar znane. Predvidevam, da si še najbrž v osnovni šoli. Pri tvoji starosti je povsem normalno biti sramežljiv in normalno je, da se pojavijo dvomi vase in zaskrbljenost glede mnenj drugih. To je za večino ljudi prehodno. Svetoval bi ti, da si morda svoje dosežke kam zapisuješ in si dovoliš biti nanje iskreno ponosna. Težko je odmisliti skrbi glede mnenja drugih o nas, ampak verjemi, da se drugi manj ukvarjajo s tabo, kot se ti zdi. Tu ti žal težko svetujem, ampak stvari postanejo lažje, ko nekoliko odrasteš. :)
Vso srečo in lepo bodi! :)
0
Moj odgovor:
Berni
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(190)
Srednje.
(137)
Ni mi všeč.
(37)