pomagala ti bom glede 3. problema:
poznam kr neki ludi k pravjo da so oni vefno krivi in njihovi mlajsi bratje al pa sestre pa nikol. pr men ni tko k sm najmlajsa ampak sm tut js kdaj kriva. predlagam ti da se s tem be ukvarjas ker je brezveze no razn ce to poves svoji mami da te to moti in upas da se bo kaj spremenilo. mimgrede pa vem da je to mal tezi ignorirat ampak se vsaj potrut ker je brezveze da bi mela en problem vec sploh ce je tak kot je ta. pa upam da si ne misls da te ne zastopm in da to ni kr neki tko k js govorim da je kr neki. glede ostalih problemov ti pa sori ne znam lih prov pomagat oz svetvt. upam da sm pomagala.


lepe in vesele poctnice
lp Nuttela shake

Hojla,

žal mi je, da te je konec šolskega leta spravil v stisko. Popolnoma v redu je, če si žalostna, saj gre za kar veliko spremembo in tvoji dnevi bodo med poletjem precej drugačni. Z žalostjo tako ni nič narobe in pusti si čas, da razmišljaš tudi o neprijetnih stvareh, saj je to edini način, da jih pustiš za seboj. Drugače pa lahko razmišljaš tudi o tem, kaj boš pri šoli najbolj pogrešala. Če so to prijatelji_ce, kot si napisala, lahko poskusiš organizirati različna druženja, da se boste še vedno veliko videli. Če je to npr. tudi učenje, se lahko tudi med poletjem učiš sama - npr. bereš knjige, gledaš dokumentarne filme/oddaje, rešuješ križanke...

Glede 2. problema ti svetujem, da pri izbiri šole seveda slediš sebi in izbereš tisto, ki se tebi zdi najboljša. Starši in učitelji nam po navadi želijo najboljše, zato nas spodbujajo pri stvareh, v katerih smo dobri. To pa ne pomeni, da se moraš tudi zares ukvarjati s temi stvarmi; vedno je najboljša izbira tista, ki je tebi najbolj všeč. Če se vseeno želiš ukvarjati z gledališčem, pa lahko to počneš tudi izven šole. Obstajajo različni krožki, interesne delavnice, impro lige... Tako da zagotovo lahko razvijaš svoj talent tudi, če greš na medijsko šolo

Glede 3. problema pa verjamem, da te situacija zelo frustrira. Ker se nam takšne stvari zdijo nepravične, v podobnih situacijah ljudje pogosto odregairamo zelo defenzivno, se začnemo prepirati in stvar lahko eskalira. Zato ti svetujem, da poskusiš ohraniti mirno kri (čeprav je težko) in mami mirno poveš, da nečesa nisi naredila zanalašč. Seveda je še vedno možno, da ti ne bo verjela; na njeno vedenje žal ne moreš vplivati, lahko pa odločaš o tem, kako se boš ti nanj odzvala in tako zmanjšaš morebitne negativne posledice.

Upam, da sem ti pomagala in srečno!
spominčica