Samopodoba - samozavest, samospoštovanje
3
media
Pozdravljeni!
Najprej: hvala vsem, ki se mi boste potrudili pomagati, res cenim vse odgovore v upanju, da mi bodo pomagali :)
Stara sem 13 let, imam močno intrspersonalno inteligenco in moj tip osebnosti je ENFP.
Torej: kot ste prebrali že v naslovu, imam težave s samopodobo: tako s samozavestjo kot samospoštovanjem.
Sem bolj sramežljiva, a to žal ni (več) tista ljubka sramežlijvost ampak stiskanje v trebuhu pred javnim nastopanjem (pa čerpav le pred cca 20 ljudi, in strah pred izražanjem svojega mnenja v določenih situacijah. Prsvzaprav ne vem, če se temu sploh še reče sramežljivost, ampak v življenju je to postala ovira, ne lastnost. Nikoli se nisem in se ne maram izpostavljati ampak je to prišlo predaleč v dveh smereh: 1. druge postavljam pred sebe. Drugemu nesem nekaj ker se njemu ne ljubi, tudi če imam sama polne roke on pa ne nese ničesar. Tudi če sem žejna dam preostsnek svoje pijače drugemu. Tudi če sem utrujena počnem nekaj kar si želi nekdo drug. Ne razumite narobe: ne počnem tega iz prisile in kadar lahko, poskusim izraziti svoje mnenje. To počnem zato, ker mi je za druge toliko mar in se počutim krivo če nekomu nisrm na voljo. Ampak v pomoči (čeprav nepotrebni) uživam, vesela, da sem naredila nekaj za drugega, tudi če s tem sebe postavim na drugo mesto. Rada bi še naprej pomagala drugim in jim bila na voljo, ker mi vsi pomenijo ogromno, a kljub temu izboljšala svojo samopodobo. A bojim se, da bom, če bom izboljšala svojo samopodobo sebe obravnavala kot nekaj več ali pa enakovredno drugim in bom izgubila to voljo do pomoči, ki mi pomeni ogromno, saj se zavedam, da marsikdo to počne le zato, da izpade prijazen. Ne mi govorit da je prav, da se postavim zase ko gre za neko nepotrebno pomoč, ampak se mi zdi prav, da pomagsm drugim tudi če mi ni najlažje, ket vem, da se mibo prijaznost nekoč vrnila.
2. Ne maram javnega izpostavljanja, pogosto me tudi stiska v trebuhu zaradi tega. Vsak trenutek ki ga preživim v drugačnem položaju kot ostali (jaz govorim večim ljudem,ostali poslušajo) v 'javnih' zadevah (prireditve, brsnje pred razredom.... Ne pa tudi govorjenje med prijateljicami) mi je muka in najraje bi se pogreznila v tla. Rada bi ohranila tisto 'ljubko sramežljivost' a bi res rada izboljšala to (ne bi pa bila popolnoma brez treme).
V bistvu že imam cilje ampak ne vem, kako se tega lotit. Rada postavim druge pred sebe, ampak si hkrati želim misliti tudi nase in se ne 'dajati v nič', in želim si premagati tesnobo pred izpostavljenostjo,a ohraniti ljubko sramežljivost.
Hvala vsem za pomoč <3
Najprej: hvala vsem, ki se mi boste potrudili pomagati, res cenim vse odgovore v upanju, da mi bodo pomagali :)
Stara sem 13 let, imam močno intrspersonalno inteligenco in moj tip osebnosti je ENFP.
Torej: kot ste prebrali že v naslovu, imam težave s samopodobo: tako s samozavestjo kot samospoštovanjem.
Sem bolj sramežljiva, a to žal ni (več) tista ljubka sramežlijvost ampak stiskanje v trebuhu pred javnim nastopanjem (pa čerpav le pred cca 20 ljudi, in strah pred izražanjem svojega mnenja v določenih situacijah. Prsvzaprav ne vem, če se temu sploh še reče sramežljivost, ampak v življenju je to postala ovira, ne lastnost. Nikoli se nisem in se ne maram izpostavljati ampak je to prišlo predaleč v dveh smereh: 1. druge postavljam pred sebe. Drugemu nesem nekaj ker se njemu ne ljubi, tudi če imam sama polne roke on pa ne nese ničesar. Tudi če sem žejna dam preostsnek svoje pijače drugemu. Tudi če sem utrujena počnem nekaj kar si želi nekdo drug. Ne razumite narobe: ne počnem tega iz prisile in kadar lahko, poskusim izraziti svoje mnenje. To počnem zato, ker mi je za druge toliko mar in se počutim krivo če nekomu nisrm na voljo. Ampak v pomoči (čeprav nepotrebni) uživam, vesela, da sem naredila nekaj za drugega, tudi če s tem sebe postavim na drugo mesto. Rada bi še naprej pomagala drugim in jim bila na voljo, ker mi vsi pomenijo ogromno, a kljub temu izboljšala svojo samopodobo. A bojim se, da bom, če bom izboljšala svojo samopodobo sebe obravnavala kot nekaj več ali pa enakovredno drugim in bom izgubila to voljo do pomoči, ki mi pomeni ogromno, saj se zavedam, da marsikdo to počne le zato, da izpade prijazen. Ne mi govorit da je prav, da se postavim zase ko gre za neko nepotrebno pomoč, ampak se mi zdi prav, da pomagsm drugim tudi če mi ni najlažje, ket vem, da se mibo prijaznost nekoč vrnila.
2. Ne maram javnega izpostavljanja, pogosto me tudi stiska v trebuhu zaradi tega. Vsak trenutek ki ga preživim v drugačnem položaju kot ostali (jaz govorim večim ljudem,ostali poslušajo) v 'javnih' zadevah (prireditve, brsnje pred razredom.... Ne pa tudi govorjenje med prijateljicami) mi je muka in najraje bi se pogreznila v tla. Rada bi ohranila tisto 'ljubko sramežljivost' a bi res rada izboljšala to (ne bi pa bila popolnoma brez treme).
V bistvu že imam cilje ampak ne vem, kako se tega lotit. Rada postavim druge pred sebe, ampak si hkrati želim misliti tudi nase in se ne 'dajati v nič', in želim si premagati tesnobo pred izpostavljenostjo,a ohraniti ljubko sramežljivost.
Hvala vsem za pomoč <3
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej, jaz bi bolj rekla, da si tip osebnosti INFP ali pa ISFJ, ker so ENFP radi v središču dogajanja. Poskusi namesto tega, da se bojiš treme to obrniti v svojo korist. Mislim, jaz sem bolj ENTP in me ni ravno sram ali kaj takega, ampak moja sestrica je imela včasih podobne težave in je uporabljala afirmacije, in si pisala kartice s cilji plus v ogledalo(vem da je grdo sam jaz sem zraven crkovala od smeha)je vadila kako reče da nečesa ne želi in zdaj ji gre dejansko veliko bolje. Mogoče se prijavi na spletno stran od pila ker ti bodo potem drugi pilovci lažje pomagali(klepetalnica je bolj gledana kot tole). Upam da sem vsaj malo pomagala:grinning:
5
upamdapomagam?
media
Hej
Res ti hvala :) prav imaš, moj tip osebnosti je INFP, malo sem se zatipkala pa nisem opazila. Tvoja sestrica ima super ideje, če te ne mori si bom izposodila tole s cilji na kartončkih ;) še eno vprašanje, če lahko: si je tvoja sestrica zastavljala dolgoročne ali kratkoročne cilje?Glede pomoči drugim pa bi rada dodala še tole: v bistvu si želim pomagat drugim, to mi je nekako fino, rada to delam (če te zanima, to rada počnem prostovoljno: ko mi doma takoj po kosilu ukažejo naj pomijem posode se to od mene pričakuje in čar mojega truda se izniči...) . Res rada počnem to in nočem rečt ne... Ampak ob tem pozabim nase, zanemarjam svoje pravice, druge ljudi obravnavam kot pomembnejše od sebe... Rada bi pomagala naprej, ampak se hkrati spomnila, da sem tudi jaz človek, ki si zasluži toliko kot drugi...
Hvala ful da si se potrudila za tale lep odgovor <3
Res ti hvala :) prav imaš, moj tip osebnosti je INFP, malo sem se zatipkala pa nisem opazila. Tvoja sestrica ima super ideje, če te ne mori si bom izposodila tole s cilji na kartončkih ;) še eno vprašanje, če lahko: si je tvoja sestrica zastavljala dolgoročne ali kratkoročne cilje?Glede pomoči drugim pa bi rada dodala še tole: v bistvu si želim pomagat drugim, to mi je nekako fino, rada to delam (če te zanima, to rada počnem prostovoljno: ko mi doma takoj po kosilu ukažejo naj pomijem posode se to od mene pričakuje in čar mojega truda se izniči...) . Res rada počnem to in nočem rečt ne... Ampak ob tem pozabim nase, zanemarjam svoje pravice, druge ljudi obravnavam kot pomembnejše od sebe... Rada bi pomagala naprej, ampak se hkrati spomnila, da sem tudi jaz človek, ki si zasluži toliko kot drugi...
Hvala ful da si se potrudila za tale lep odgovor <3
Moj odgovor:
ddd
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Jokanje
Js nevem ka. Mi je hudo se jočem tko skor vsaka dan ko se kregam z mami pravi da me razume je neka situacija ka je res resna šalim se in pol se skos zjokam in derem pred njo in nevem a je to otročje pc ja in tud pred sošolkama pc ne morm zadtzat pc n evre mam zlo močna čustva Pc res skoz derem se pa jokam
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(53)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(74)
Nič posebnega , že vse vem.
(35)
