Sem mogoče veselo depresivna?
0
Hej!
Vsi vemo, da odkar se je začela korona in karantene in vse to, da se je ogromno spremenilo. Tudi jaz sem se. Sicer bi se verjetno v vsakem primeru, ker sem ravno v takih letih, ampak nikoli ne bom vedela. To moje vprašanje ali problem (imenujte kakor hočete) sem že napisala v uvodu svoje zgodbe, ampak nisem preveč natančno. Bom se tukaj potrudila bolj in ne zameriti, če bo brez repa in glave.
Torej, zdaj sem nekako padla v rutino. Ne vem, če bi ji ravno rekla rutina, samo res sem obsedena z zasloni. Predvsem z Netflixom in Youtubom, ampak se včasih tudi zalotim, da po 5-krat na minuto pogledam telefon, če mi je prijateljica odgovorila. Samo zato, ker mi je dolgčas. Imam neke hobije, ampak se jih hitro naveličam, ali pa tudi te zamenjam za to mojo rutino. Televizija naj bi bila za preganjanja dolgčasa, ampak če jo gledaš 4 ure v kosu, to ni več za preganjanje dolgčasa. To je dolgčas. Drugače sem nasplošno precej vesela oseba v bližini vseh, ki niso moji starši. pač, neki odpor imam do njih. Tak že v glavi, kot da bi se z njim rodila..
Zanima me, če ste že kdaj imeli podobne težave in kako ste jih rešili. Če vas še kaj v zvezi s tem zanima, mi kar napišite in vam lahko povem. Vse kar boste napisali mi bo definitivno pomagalo, tako, da res hvala že vnaprej!
Vsi vemo, da odkar se je začela korona in karantene in vse to, da se je ogromno spremenilo. Tudi jaz sem se. Sicer bi se verjetno v vsakem primeru, ker sem ravno v takih letih, ampak nikoli ne bom vedela. To moje vprašanje ali problem (imenujte kakor hočete) sem že napisala v uvodu svoje zgodbe, ampak nisem preveč natančno. Bom se tukaj potrudila bolj in ne zameriti, če bo brez repa in glave.
Torej, zdaj sem nekako padla v rutino. Ne vem, če bi ji ravno rekla rutina, samo res sem obsedena z zasloni. Predvsem z Netflixom in Youtubom, ampak se včasih tudi zalotim, da po 5-krat na minuto pogledam telefon, če mi je prijateljica odgovorila. Samo zato, ker mi je dolgčas. Imam neke hobije, ampak se jih hitro naveličam, ali pa tudi te zamenjam za to mojo rutino. Televizija naj bi bila za preganjanja dolgčasa, ampak če jo gledaš 4 ure v kosu, to ni več za preganjanje dolgčasa. To je dolgčas. Drugače sem nasplošno precej vesela oseba v bližini vseh, ki niso moji starši. pač, neki odpor imam do njih. Tak že v glavi, kot da bi se z njim rodila..
Zanima me, če ste že kdaj imeli podobne težave in kako ste jih rešili. Če vas še kaj v zvezi s tem zanima, mi kar napišite in vam lahko povem. Vse kar boste napisali mi bo definitivno pomagalo, tako, da res hvala že vnaprej!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
živjo, ja vem kaj misliš ...
poskusi si dati časovno omejeno sama pri sebi koliko si lahko na dan na tv/telefonu. če to prekršiš si postavi kazen (npr. 15 počepov).
upam, da sm ti pomagala
poskusi si dati časovno omejeno sama pri sebi koliko si lahko na dan na tv/telefonu. če to prekršiš si postavi kazen (npr. 15 počepov).
upam, da sm ti pomagala
0
se strinjam. daj si kakšno omejitev, ki jo s časoma lahko stopnjuješ in se na ta način odlepiš od zaslonov :)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Živjo!
Ja sem imela podobne težave po. ele počitnice sem bila za tik tokom in ležala v postelji in s tem se je spremenilo tudi moje vedenje oz. sem postala bolj tečna in jezna in vse kar sem hotela je bil tik tok.
Odločila sem se da sem si ga zbrisala in potem sem bila veliko bolj vesela, postala sem bolj družabna...
Upam da ti je odgovor pomagal:slight_smile::slight_smile:
Lepo se imej:grinning:
Ja sem imela podobne težave po. ele počitnice sem bila za tik tokom in ležala v postelji in s tem se je spremenilo tudi moje vedenje oz. sem postala bolj tečna in jezna in vse kar sem hotela je bil tik tok.
Odločila sem se da sem si ga zbrisala in potem sem bila veliko bolj vesela, postala sem bolj družabna...
Upam da ti je odgovor pomagal:slight_smile::slight_smile:
Lepo se imej:grinning:
0
.png "Druščina 8")
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
živjo!!
tudi jaz sem bila kakšen teden precej osamljena, ker mojih prijateljev ni bilo doma, zato sem bila veliko za računalnikom. saj sem vmes kuhala kosilo in se z bratom igrala Male sive celice (kar je problem zase - dve leti mlajši je, pa me je čisto vednoo premagal. hahah, k sreči je potem izgubil, ko je igral proti babi, ampak drugače sem pa čisto vedno izgubila :))
če imaš koga doma, se igrajta kakšne družabne igre - to pomaga, pa še zabavno je!!
poglej po spletu malo, če je kakšen tabor primeren zate (oz. kakšne delavnice :)). to bi ti lahko zelo poboljšalo počitnice :) imaš tabore vseh vrst - športne, slikarske, filmske... zagotovo se bi zabavala, pa še nova prijateljstva bi sklepala :))
ko starši pridejo iz službe (oz. ko imajo pač čas :)) pojdite na kakšen dolgg sprehod. malo se boš razmigala, pa še hitro mine ena ura :)
sem prav razumela, da imaš nekakšen odpor do staršev? popravi me, če te nisem :) seveda je logično, da v najstniških letih tvoja najljubša družba niso tvoji starši. vseeno pa pojdi kdaj z njimi na sprehod. lahko se greste različne igre (uganjevat osebe, država, mesto, vas, pantomimo :)). verjemi, da je čisto zabavno, ker razmišljate popolnoma različno. jaz se vedno zabavam, ker moja mami nima pojma kako zaigrati morskega konjička, hahah :)) lahko jim razlagaš o stvareh, ki tebe zanimajo. na sprehodu ponavadi mami predavam o kakšnih pevcih in pevkah in življenju slavnih oseb, ker veliko vem o tem :)
lahko si narediš kakšen bujo. malo ustvarjaj. jaz vedno, ko se tega lotim tako kompliciram, da na koncu ne naredim nič, naslednji dan obupam in se spomnim česa drugega. če boš ustvarjala, verjemi, da ti bo šel cel dan :))
če že imaš zvezke za naslednje šolsko leto, ti predlagam, da si jih malo okrasiš. lahko narediš naslovnico.
recimo jaz si moram še omaro pregledati za premajhnimi oblačili (baje sem ful zrasla, hahah :)).
kdaj greš lahko s kakšno prijateljico v mesto, gresta v Escape room, na pico (če ti seveda starši pustijo :))
no, upam, da sem ti kaj pomagala :)
kamilica <3
tudi jaz sem bila kakšen teden precej osamljena, ker mojih prijateljev ni bilo doma, zato sem bila veliko za računalnikom. saj sem vmes kuhala kosilo in se z bratom igrala Male sive celice (kar je problem zase - dve leti mlajši je, pa me je čisto vednoo premagal. hahah, k sreči je potem izgubil, ko je igral proti babi, ampak drugače sem pa čisto vedno izgubila :))
če imaš koga doma, se igrajta kakšne družabne igre - to pomaga, pa še zabavno je!!
poglej po spletu malo, če je kakšen tabor primeren zate (oz. kakšne delavnice :)). to bi ti lahko zelo poboljšalo počitnice :) imaš tabore vseh vrst - športne, slikarske, filmske... zagotovo se bi zabavala, pa še nova prijateljstva bi sklepala :))
ko starši pridejo iz službe (oz. ko imajo pač čas :)) pojdite na kakšen dolgg sprehod. malo se boš razmigala, pa še hitro mine ena ura :)
sem prav razumela, da imaš nekakšen odpor do staršev? popravi me, če te nisem :) seveda je logično, da v najstniških letih tvoja najljubša družba niso tvoji starši. vseeno pa pojdi kdaj z njimi na sprehod. lahko se greste različne igre (uganjevat osebe, država, mesto, vas, pantomimo :)). verjemi, da je čisto zabavno, ker razmišljate popolnoma različno. jaz se vedno zabavam, ker moja mami nima pojma kako zaigrati morskega konjička, hahah :)) lahko jim razlagaš o stvareh, ki tebe zanimajo. na sprehodu ponavadi mami predavam o kakšnih pevcih in pevkah in življenju slavnih oseb, ker veliko vem o tem :)
lahko si narediš kakšen bujo. malo ustvarjaj. jaz vedno, ko se tega lotim tako kompliciram, da na koncu ne naredim nič, naslednji dan obupam in se spomnim česa drugega. če boš ustvarjala, verjemi, da ti bo šel cel dan :))
če že imaš zvezke za naslednje šolsko leto, ti predlagam, da si jih malo okrasiš. lahko narediš naslovnico.
recimo jaz si moram še omaro pregledati za premajhnimi oblačili (baje sem ful zrasla, hahah :)).
kdaj greš lahko s kakšno prijateljico v mesto, gresta v Escape room, na pico (če ti seveda starši pustijo :))
no, upam, da sem ti kaj pomagala :)
kamilica <3
0
Moj odgovor:
Anonimna punca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
NEobladovanje jeze
Hejjj. Sem ena prijavljena PILovka, ampak res nočm, da se razve kdo sem.
Torej... Jaz res ne morem obvladovati jeze. Razjezim se npr, ko nimam dovolj pozornosti, ni po moje itd.. Sej v šoli se nena. Samo doma pa... Ne bom zdj rekla, da sm za koga ne varna, ampak vseeno ni fajn ko se nekdo dere nate. To je oblika psihičnega nasilja najbrš.
Sej čez čas se zavem, da sem naredila neki narobe in se opravičujem. Ampak za taka dejanja ni opravičila. Poleg tega to ni enkratno dejanje (dejanje ki bi ga naredila samo enkrat), ampak stvar ki se ponavlja vsak dan. Ali pa celo več krat na dan.
No. In včeraj sem se drla na starše. Vem, da to ni okej!!! Pač meni je res res žal za tisto. Pol sem šla v svojo sobo in od jeze, bese dihala kot pes. V glavnem težko se dihala. Vzela sem list in ga začela čečkat. Nisem vedela kaj naj, pa sem šla čečkat list, ker (baje) pomaga. Ampak vseeno mi ni bilo lažje. Potem... Potem... Sem vzela škarje in se šla rezat. Ampak samo toliko, da me je bolelo. Rezala sem si blazinico od prsta. Vem, da ni okej!!! Potem sem vzela barvico in so ko zarila v kožo da mam še zdaj 'flek'. To sem naredila samo zato, da sem začutila bolečino. Da sem se začela zavedati in sem prišla k sebi.
To sem povedala enim prijateljicam. Ne morm reč, da je neki ful pomagalo. Sej se bojijo zame in so mi pravile naj neham... Ampak ni tko izzi. Zdaj mi škarje skrivajo, ampak vseeno jih mam še doma.
Če je to res tako nujno ne vem. Ampak jaz res ne morm več tko zato sem to sem napisala. Res želim ostati anonimna.
*b*Ampak res se nočem v realnem svetu s kako osebo pogovoriti, ker ne vem kako pristopiti. Staršem pa NI šnans, da bi povedla. Kaki svetovalni delavki na šoli tudi ne, ker ne vem kako bi pristopila. Če že morm kam iti bi rje, da nekdo pride pome in opazi, da nekaj ni okej. Svetovalne delavke na naši šoli so pa itak res zlo antipatičene. Mamo eno psihologinjo, ki je še kr okej. Ampak ne vem kako naj grem k njej. K psihologu pa ne bi šla, ker pol morejo starši zvedet zato. Nisem še 18.*b*
Če vam kaj pomaga stara sem med 9 in 12.
Res če mA kdo kako idejo kaj naj, vsem res iz dna srca hvala!
Hvalaaa, vsem za pomoč!
Torej... Jaz res ne morem obvladovati jeze. Razjezim se npr, ko nimam dovolj pozornosti, ni po moje itd.. Sej v šoli se nena. Samo doma pa... Ne bom zdj rekla, da sm za koga ne varna, ampak vseeno ni fajn ko se nekdo dere nate. To je oblika psihičnega nasilja najbrš.
Sej čez čas se zavem, da sem naredila neki narobe in se opravičujem. Ampak za taka dejanja ni opravičila. Poleg tega to ni enkratno dejanje (dejanje ki bi ga naredila samo enkrat), ampak stvar ki se ponavlja vsak dan. Ali pa celo več krat na dan.
No. In včeraj sem se drla na starše. Vem, da to ni okej!!! Pač meni je res res žal za tisto. Pol sem šla v svojo sobo in od jeze, bese dihala kot pes. V glavnem težko se dihala. Vzela sem list in ga začela čečkat. Nisem vedela kaj naj, pa sem šla čečkat list, ker (baje) pomaga. Ampak vseeno mi ni bilo lažje. Potem... Potem... Sem vzela škarje in se šla rezat. Ampak samo toliko, da me je bolelo. Rezala sem si blazinico od prsta. Vem, da ni okej!!! Potem sem vzela barvico in so ko zarila v kožo da mam še zdaj 'flek'. To sem naredila samo zato, da sem začutila bolečino. Da sem se začela zavedati in sem prišla k sebi.
To sem povedala enim prijateljicam. Ne morm reč, da je neki ful pomagalo. Sej se bojijo zame in so mi pravile naj neham... Ampak ni tko izzi. Zdaj mi škarje skrivajo, ampak vseeno jih mam še doma.
Če je to res tako nujno ne vem. Ampak jaz res ne morm več tko zato sem to sem napisala. Res želim ostati anonimna.
*b*Ampak res se nočem v realnem svetu s kako osebo pogovoriti, ker ne vem kako pristopiti. Staršem pa NI šnans, da bi povedla. Kaki svetovalni delavki na šoli tudi ne, ker ne vem kako bi pristopila. Če že morm kam iti bi rje, da nekdo pride pome in opazi, da nekaj ni okej. Svetovalne delavke na naši šoli so pa itak res zlo antipatičene. Mamo eno psihologinjo, ki je še kr okej. Ampak ne vem kako naj grem k njej. K psihologu pa ne bi šla, ker pol morejo starši zvedet zato. Nisem še 18.*b*
Če vam kaj pomaga stara sem med 9 in 12.
Res če mA kdo kako idejo kaj naj, vsem res iz dna srca hvala!
Hvalaaa, vsem za pomoč!
