Srednja šola
2
olaaa
<3
jst bo sla ful rada na veterinarsko šolo amoak mami ne pusti. kako naj jo prepričam?
popeg tega res nevem koliko točk moreš met da sploh prideš tja? in kok to izračunat?
mami ne pusti da frem na veterinarsko ker je v nariboru(nočem v ljubljano).
res ne razumem zakajjj ne dovol.
vem da sem šele 7.razred ampak vseen.
in ce resss ne bo smela na veterinarsko bi sla jst na Lesno šolo ampak vem da tam ni punc in sem telooo skeptična.
kolk točk pa potrebuješ za na lesno solo.?
hvala vam
Sg
<3
jst bo sla ful rada na veterinarsko šolo amoak mami ne pusti. kako naj jo prepričam?
popeg tega res nevem koliko točk moreš met da sploh prideš tja? in kok to izračunat?
mami ne pusti da frem na veterinarsko ker je v nariboru(nočem v ljubljano).
res ne razumem zakajjj ne dovol.
vem da sem šele 7.razred ampak vseen.
in ce resss ne bo smela na veterinarsko bi sla jst na Lesno šolo ampak vem da tam ni punc in sem telooo skeptična.
kolk točk pa potrebuješ za na lesno solo.?
hvala vam
Sg
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
točke se vsako leto spreminjajo glede na število prijav. če bi rada bila veterinarka, lahko greš na gimnazijo in pol na faks.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej :)
najprej bi želela izpostaviti, da če si res želiš iti na veterinarsko šolo, potem bi vsekakor morala iti. In čeprav se verjetno preveč pogosto zgodi, da starši temu oporekajo, ne bi smeli. To je namreč tvoje življenje in imaš pravico do izobraževanja v želeni smeri, ki te veseli in zanima. Starši naj ne bi sprejemali odločitev namesto otroka in pritiskali nanj, da sprejme odločitev, ki so si jo oni zamislili kot pravo. Mati bi ti morala omogočiti, da samostojno sprejemaš odločitve ter s tem tudi odgovornost za svoja dejanja. In tudi, če bi se izkazalo, da si naredila napako pri izbiri študija, ni s tem nič narobe. Na napakah se učimo :)
Mogoče si mati zate želi nekaj drugega in jo je celo strah, ali pa bo žalostna, ker bi bila v Mariboru, vendar so na prvem mestu tvoje želje. Predlagam, da se z materjo še enkrat skupaj usedeta in opravita miren pogovor. Ti ji na miren in pregleden način predstavi svoje razloge za željo po obiskovanju veterinarske šole v Mariboru, če želiš ji lahko predstaviš tudi vizijo, kaj bi počela, po tem, ko boš srednjo šolo opravila. Če bo potem kljub vsemu oporekala, pa jo prosi, naj ti ona predstavi svoje razloge, zakaj te ne pusti na željeno šolo.
Glede na to, da si trenutno v 7. razredu, imaš še nekaj časa, da premisliš, če je veterinarska šola res prava izbira zate ter da tudi prepričaš svojo mamo :). Super pa je, da o svojem nadaljnjem izobraževanju razmišljaš že zdaj. Materi lahko tudi predlagaš, da gresta na kakšne izlete, kjer bi lahko bila v stiku z živalmi, da ji tudi na ta način pokažeš, da te to res veseli. Mogoče bi ti bila zanimiva tudi izkušnja oskrbnika za en dan v ZOO Ljubljana. Več si lahko prebereš na tej povezavi: https://www.zoo.si/ponudba/element/oskrbnik-za-en-dan
Sicer pa se boste v devetem razredu o tem pogovarjali z razredniki in tudi s šolsko svetovalno delavko, že v osmem pa lahko obiščeš informativni dan - lahko vsaj predlagaš mami, da gresta malo pokukat, da bo tudi ona dobila boljšo predstavo, s čim bi se ti ukvarjala. Informacije pa lahko sproti spremljaš na spletni strani BTS Maribor http://www.bts.si/index.php/programi/veterinarski-tehnik in BIC Ljubljana https://www.bic-lj.si/izobrazevalni-programi/veterinarski-tehnik. Vpisni pogoji pa se spremijajo vsako leto, točke si pa lahko izračunaš s pomočjo naslednje tabele https://www.gimvic.org/vpis/tabela_za_izracunavanje_tock/. V vsakem primeru pa greš lahko tudi naprej na gimnazijo in potem na faks na veterino.
Glede lesne šole pa, če bi si morda premislila, in bi jo želela obiskovati bolj kot veterinarsko šolo, naj te ne ovira to, da ni veliko deklet na šoli. Namen izobraževanja je v prvi vrsti pridobivanje znanj in izkušenj za delo v prihodnosti. Seveda imajo pri tem veliko vlogo tudi vrstniški odnosi, ki bi jih kljub temu lahko imela, četudi ni toliko deklet na šoli. Tudi fantje so lahko zabavna in dobra družba. Pa tudi kdo pravi, da se tisto leto, ko bi se vpisala tudi ti, ne bo vpisalo več deklet :)
Lepo bodi Sg <3,
Bunny
najprej bi želela izpostaviti, da če si res želiš iti na veterinarsko šolo, potem bi vsekakor morala iti. In čeprav se verjetno preveč pogosto zgodi, da starši temu oporekajo, ne bi smeli. To je namreč tvoje življenje in imaš pravico do izobraževanja v želeni smeri, ki te veseli in zanima. Starši naj ne bi sprejemali odločitev namesto otroka in pritiskali nanj, da sprejme odločitev, ki so si jo oni zamislili kot pravo. Mati bi ti morala omogočiti, da samostojno sprejemaš odločitve ter s tem tudi odgovornost za svoja dejanja. In tudi, če bi se izkazalo, da si naredila napako pri izbiri študija, ni s tem nič narobe. Na napakah se učimo :)
Mogoče si mati zate želi nekaj drugega in jo je celo strah, ali pa bo žalostna, ker bi bila v Mariboru, vendar so na prvem mestu tvoje želje. Predlagam, da se z materjo še enkrat skupaj usedeta in opravita miren pogovor. Ti ji na miren in pregleden način predstavi svoje razloge za željo po obiskovanju veterinarske šole v Mariboru, če želiš ji lahko predstaviš tudi vizijo, kaj bi počela, po tem, ko boš srednjo šolo opravila. Če bo potem kljub vsemu oporekala, pa jo prosi, naj ti ona predstavi svoje razloge, zakaj te ne pusti na željeno šolo.
Glede na to, da si trenutno v 7. razredu, imaš še nekaj časa, da premisliš, če je veterinarska šola res prava izbira zate ter da tudi prepričaš svojo mamo :). Super pa je, da o svojem nadaljnjem izobraževanju razmišljaš že zdaj. Materi lahko tudi predlagaš, da gresta na kakšne izlete, kjer bi lahko bila v stiku z živalmi, da ji tudi na ta način pokažeš, da te to res veseli. Mogoče bi ti bila zanimiva tudi izkušnja oskrbnika za en dan v ZOO Ljubljana. Več si lahko prebereš na tej povezavi: https://www.zoo.si/ponudba/element/oskrbnik-za-en-dan
Sicer pa se boste v devetem razredu o tem pogovarjali z razredniki in tudi s šolsko svetovalno delavko, že v osmem pa lahko obiščeš informativni dan - lahko vsaj predlagaš mami, da gresta malo pokukat, da bo tudi ona dobila boljšo predstavo, s čim bi se ti ukvarjala. Informacije pa lahko sproti spremljaš na spletni strani BTS Maribor http://www.bts.si/index.php/programi/veterinarski-tehnik in BIC Ljubljana https://www.bic-lj.si/izobrazevalni-programi/veterinarski-tehnik. Vpisni pogoji pa se spremijajo vsako leto, točke si pa lahko izračunaš s pomočjo naslednje tabele https://www.gimvic.org/vpis/tabela_za_izracunavanje_tock/. V vsakem primeru pa greš lahko tudi naprej na gimnazijo in potem na faks na veterino.
Glede lesne šole pa, če bi si morda premislila, in bi jo želela obiskovati bolj kot veterinarsko šolo, naj te ne ovira to, da ni veliko deklet na šoli. Namen izobraževanja je v prvi vrsti pridobivanje znanj in izkušenj za delo v prihodnosti. Seveda imajo pri tem veliko vlogo tudi vrstniški odnosi, ki bi jih kljub temu lahko imela, četudi ni toliko deklet na šoli. Tudi fantje so lahko zabavna in dobra družba. Pa tudi kdo pravi, da se tisto leto, ko bi se vpisala tudi ti, ne bo vpisalo več deklet :)
Lepo bodi Sg <3,
Bunny
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
poskusi ji predstaviti ta poklic in mogoče jo boš prepričala. Če greš na lesno šolo s tem ni nič narobe. Vsak je drugačen, čeprav je res nadležno če si edina punca. Vendar mogoče se najde še kakšna punca ki ima iste sanje kot ti.
Upam da sem ti pomagala.
Upam da sem ti pomagala.
0
mici
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
