Preden kej reces globoko vdihni in razmisli. Meni pomaga.

Pozdravljena!

Mislim, da ima veliko ljudi podobne občutke. Ne vem, če si samo želela dati ven svoje občutke, ali pa si si želela tudi kakšnega nasveta. V primeru, da si želiš nasvet je spodaj nekaj predlogov.

Dejstvo je, da to, kar pojmujemo kot "normalno" pogosto niso neki splošno veljavni objektivni kriteriji. To, da recimo govoriš bolj naglas ne pomeni, da si nenormalna. Ljudje smo pač različni.

Glede ljudi, ki o tebi grdo govorijo, lahko razmisliš, ali so to zaupanja vredne osebe, ki imajo v mislih to, kar je dobro za tebe. Če so to tvoji dobri prijatelji, potem je mogoče dobro razmisliti, zakaj si mislijo te stvari. Lahko jih tudi vprašaš. Če pa to govorijo ljudje, ki niso tvoji prijatelji, pa je najboljše, da jih ignoriraš. Nekateri ljudje pač nimajo nič kaj bolj pametnega za početi, kot da se vtikajo v druge ljudi in jih kritizirajo. Lahko se zgodi tudi, da gre za primer projekcije - to je obrambni mehanizem, pri katerem osebe svoje lastne nezaželjene lastnosti pripišejo drugim, da se počutijo boljše. Če te to žaljenje moti, se morda lahko obrneš tudi na razredničarko/razrednika.

Praviš, da bi se rada spremenila. Kaj točno bi rada spremenila pri sebi? Se ti zdi, da bi bila srečnejša, če bi bila drugačna? So te spremembe dejansko mogoče? Vsekakor se ljudje lahko do neke mere spremenimo. Lahko recimo spremenimo svoj stil oblačenja, smo prijaznejši, bolj samozavestni, se začnemo ukvarjati z novimi hobiji ... Dokler nas te spremembe osrečujejo je to povsem v redu, vsekakor pa ni nobene potrebe, da se spremeniš samo zaradi potrebe po odobravanju drugih ali popularnosti. To te ne bo osrečilo.

Razumljivo je, da si želiš biti bolj priljubljena. Pomembno je, da razmisliš, kaj za tebe pomeni priljubljenost. To da imaš veliko prijateljev? Da te drugi posnemajo? Da te drugi občudujejo? Kaj od tega bi te naredilo srečnejšo? Popolnoma razumljivo je, da te moti, če te tvoji prijatelji izkoriščajo za čustveno oporo, tebi pa je ne nudijo. Bi jim mogoče lahko omenila, da te to moti? Mogoče lahko poskusiš več govoriti o svojih občutkih, da boš videla ali se stanje potem kaj spremeni. Mogoče bi te tudi bolj pozorno poslušale, ko govoriš o svoji simpatiji, če bi jim povedala, da ti je ta fant všeč. Mogoče bi potem raje poslušale, ko govoriš o njem, če bi vedele, da ti je tako pomemben. Pri tem, da govoriš o sebi in o stvareh, ki tebe zanimajo, ni nič sebičnega, dokler ni tako, da govoriš samo ti. Iz tvojega zapisane ne izgleda, da bi bil to problem. Če se slučajno zgodi, da kdaj koga prekineš medtem, ko govori, se pač opravičiš, počakaš, da povejo do konca in potem poveš, to kar si želela. Glede občutka, da te noben ne posluša, ko govoriš, pa lahko mogoče poskusiš tako, da ljudi med govorom vprašaš več vprašanj, da vidiš ali te poslušajo. Mogoče pa te v resnici poslušajo in imaš ti samo občutek, da te ne. Lahko jim tudi poskusiš povedati, da imaš občutek, da te ne poslušajo, npr. "Rada bi ti povedala nekaj pomembnega, ti pa si na telefonu in se mi zdi, da me sploh ne poslušaš."

Ne razumem sicer, zakaj si želiš, da bi bila bolj hladna, ko govoriš s svojo simpatijo oziroma, da bi manj govorila z njim. Kadar nam je nekdo všeč, je povsem normalno, da želimo čim več časa preživeti v družbi te osebe. Prav tako je povsem normalno, da kdaj rečemo kaj neumnega ali se smejimo, ko nam je nerodno. Dokler tvoje simpatije tvoja družba ne moti, ni povsem nobenega razloga zakaj ne bi smela govoriti z nji. Če si mu slučajno tudi ti všeč, bosta se veliko lažje zbližala, če se družita, kot pa če poskušaš biti hladna do njega.

Če želiš, lahko pokličeš tudi na TOM telefon 116 111, kjer ti lahko še dodatno svetujejo.