Dons vem bom v tej objavi povedala vse. Čisto vse, kar mi teži!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Da se bo dalo malo lažje brat bom v mes dodajala emojije.
1. Počutm se krivo za vse. Recimo spečem mafine in porabim zadje jajce. Čez prb. eno uro mami hoče kuhano jajce pa ga ni. In se počutim kot da sem jaz kriva da sem spekla tiste mafine, za katere me je prosila soseda.......... To se dogaja iz dneva v dan in še malo pa ne bom ničesar več delala. (še en primre, ki se je zgodil včeraj: Res res sem hotela za večerjo jesti jajce na oko (haha spet jajce) in je bil samo še eden. Zato sem bila cev večer lačna......... aja še to ko sem že skoraj šla spat ~ bilo je pozno~ pride oči z štirimi jajci tao da smo jih imeli na koncu pet jaz pa nisem hotela pojesti tistega enega. .) Skratka takoj ukrivim sebe tudi če jaz sploh nisem imela nič zraven. Enkrat se nisem javila etike in sem malo znala prb. za 4 (drugač bi se za štirko ful sekirala ampak je bol kokr 3) No in ker se nisem javila je bil vprašan moj sošolc k je dubu 2. In sem se ful krivila, pač kokr da sem js kriva da je un dubu dve (pa da so kocke njega izbrale, k un učitel meče kocke če se noben ne javi)

2. js se počutm ful debelo. ko se usedem moje noga zgledajo reees debelo sicer mi vse sošolke govorijo da sem suha ampak mi pa doma brat govori da sem debela. In sem čist razdvojene. A sem suha al debela. Pa js bi bla rajš suha kokr lih prov. Zdej sem začela mal hujšat in delam neke workoute pa ne jem tok kokr sem prej, poiskušam tut več pit... Visoka sem 166cm stara 13 let in težka 46.5 kg. Men sezdi to ful preveč.

3. Enkar sem že v svetovalnici dala podobno objavo glede teže in pol jo je pil prestavil v smetišnico. Počutila sem se kokr da zaničuje moje probleme in da sem čist odveč. Blo mi je res grozn. Kokr da sem js za v smeti in to da sem zbrala pogum da sem napisla še eno objavo v svetovalnici je ras dolg časa trajal. Ker me je zdej strah da bo še to prestavil v smetičnico

4. Ful zaprta oseba sem in nikol nikomur ne povem kaj si zares mislm. Ful težko izrazim svoje mnenje...........ubistvu ga sploh ne. In ker nikomur nič ne povem se ful velikrat jokam in pol ma še brat zmerja

5. Dons smo se šli testirat in mene je blo ful strah ampak ne zato ker bi bolel ampak zato ker sem se bala da bom ful čudn odreagirala in se mi bojo pol vsi smejal še kakšen teden in bi pol mami to povedala vsem prijatlcam in enako oči, brat in sestrca. No k smo bli tm in so mi palčko porinl v nos sm dobila solzne oči. Tko kokr oči mami in sestrca in me ja brat zafrkavov ˝a je to solzica˝ in men je blo res grozno. Še vedno sem vsa žalostna zarat tega

6. Počutm se da sm odveč, da me noben ne rab, da sem vsem sam v napoto........da je vse kr nrdim narobe, DA ME NOBEN NE OPAZ..........

skratka počut se grozn in ne vem kaj nej nrdim
res ti hvala če si prebral in če mi boš pomagal ker to mi res veliko pomeni saj dokazuje da nisem le bela stea ampak da sem nekdo in da me vsaj ti opaziš
LYSM