Sedim v učilnici fizike, učiteljica nam ravno razlaga o lomu svetlobe. Leno se naslanjam na okno in razmišljam o čisto nečem drugem. Pravzaprav v našem razredu nihče zares ne posluša. V prvi klopi sta Klara in Liam, ki skupaj rešujeta nalogo od včeraj. Za njima sta Mark in Tereza, ki le zardevata in se delata kakor, da jima ni mar drug za drugega v resnici pa vsi vemo, da sta zaljubljena. V peti vrsti so Eli, Maja, Julija in Tatjana, ki se delajo, da so navdušene nad novim parom, ki se zaljubljeno sprehaja po hodnikih naše šole. Julija vedno začne z tem njenim "oooh kako sta bila cute, ko sta na zadnjih sedežih avtobusa zaspala naslonjena drug na drugega". Nadaljuje Tatjana "jaaaa ali pa ko ga je Lejla objela, ker ji je za Valentinovo kupil njeno najljubšo čokolado( Milko v obliki srčka). In oh in sploh, delajo se, da so navdušene in vesele za njiju vendar so v resnici vse povrsti ljubosumne. Pravzaprav sem ljubosumna tudi jaz, vesela sem za Lejlo in Mateja vendar si želim, da bi bila na njenem mestu. Želim si, da bi bila jaz tista, ki bi ji kupoval čokolade za valentinovo. Želim si, da bi bila jaz tista, ki bi jo branil če bi me kdo izzival. Globoko v sebi vem, da je Matej imel relationship z vsako ta drugo punco na naši šoli. Menja jih kakor gate, vendar se še vedno vse stopimo že samo, če nas pogleda. Te njegove velike svetlo rjave oči in krati kodrasti lasje, ki si jih med vsakim odmor popravlja pred ogledalom. Vse smo si želele biti z njim, a to čast je tokrat dobila Lejla.

Z Matejem sva si bila drugače kar blizu. Kakor sošolca sva se vedno zabavala skupaj, vedno je imel nore in neumne ideje vendar sem se jim vseeno smejala. Vse postane bolj zakomplicirano, ko pogledamo preteklost..... V šoli v naravi me je Matejev best frend(Vid) vprašal, če bi bila z njim. V večini je najin relationship nastal zaradi Mateja, vedno mi je prigovarjal kako dober in loyal fant je Vid. Vedno je bil ob meni kakor, frend mojega fanta, ki bi me branil če Vida slušajno nebi bilo. Vedno je bil zraven ko sva se z Vidom prepirala ali pa objemala. On je tisti kateremu se Vid laho zahvali. Bili smo kakor prijatelji in na nek način sem se v obdobju ko sem bila z Vidom družila tudi z njim. Enkrat ko smo bili skupaj pri Vidu doma in sem nameravala oditi, se je postavil pred vrata in rekel"Nikamor ne greš dokler se ne objameta." Bilo nama je nerodno vendar sem izgubljala potrpljenje. Na koncu sem se postavila pred Vida in mu rekla" Pa dej objemi me že, domov moram!" In ko naju je videl kako sva se objela je bil vesel. Vesel je bil ker je vedel, da je Vid vesel. Včasih smo se imeli lepo skupaj, včasih pa tudi ne. Ko sva se z Vidom skregala in šla narazen, me je vedno izzival z njim. Spraševal me je, če ga nič ne pogrešam in ali sem morda jokala za njim. V nekem obdobju sva bila prijatelja, vendar to je bilo v šestem razredu. Sedaj pa smo v devetem( lahko bi rekli, da najino prijateljstvo spada pod preteklost) .Lejli je dal priložnost, mene pa niti ne opazi, tako kot trenutno ne opazi nobenega drugega poleg mene razen seveda Lejle. Vedno, ko ima punco mora cela šola vedeti da je zaseden. Če ga samo prosiš, da ti poda košarkaško žogo pri športu ali pa če bi ti posodil lepilo ti reče" Samo, da veš imam punco." Vedno ga tako čudno pogledamo, čeprav ga razumem, če smo pa vse tako nore nanj. Želim si le eno stvar, da bi bila še vedno prijateljica z Lejlo kot sem bila predlani. Morda bi se tako vsi trije skupaj družili. Časi se spreminjajo zato sem se sprijaznila s tem, da ima tip pač punco, ki mi ne pomeni nič več in da je izgleda, da zadovoljen z njo.