"Hart? Bi prišla, lepo prosim, malo sem?"
*i*Ne,*i* sem pomislila in se pokrila čez glavo. *i*Ni me tu.*i*
"Hart! Ljubica, prosim?"
"Utrujena sem," sem zaklicala z zlomljenim glasom in v istem trenutku obraz še globlje zarila v blazino. Kaj je narobe z mano? Starši, Maria, Gal in Konstantin so me zapustili, zdaj pa od sebe odrivam edino osebo, ki nad menoj še ni obupala in me ima še zmerom rada.
Magdalena je utihnila in potem mi je res postalo hudo. "Magi?"
"Ja, ljubica?"
"Prideš ti sem?"
"Seveda, samo sekundico."
Vzdihnila sem in se prekotalila na hrbet, naslonila blazino na posteljno ogrodje in se dvignila v napol sedeč položaj. Minilo je še nekaj sekund in potem je Magi tiho potrkala. "Odklenjeno je," sem rekla.
Odprla je vrata, jih zaprla za seboj in do postelje povlekla stol ter sedla nanj. Široko se mi je nasmehnila, da so se ji okrog oči naredile prisrčne gubice in jamice v licih. Mojo dlan je previdno vzela v svojo in jo toplo stisnila.
"Hart, zadnje čase si videti... ne najbolj v redu," je začela. "Kaj se dogaja?"
Pogoltnila sem cmok. "Nič." Ni ji treba vedeti, da še vedno pogrešam starše, čeprav so me zapustili in sedaj ona skrbi zame že zadnjih pet let, da sem se obnašala grozno do vseh, ki so kdaj poskušali biti prijazni do mene - vključno z njo. Čeprav to zadnje že ve. K sebi me je vzela, ko je imela sedeminštirideset let in jaz devet, in mi rekla, da jo lahko kličem Magi in si predstavljam, da je moja teta ali pa babica, da je moja mami še vedno moja mami in je ne bo poskušala nadomestiti. In sprva nama je še kar šlo. Prvo leto ali dve ni bilo tega prisiljenega odnosa, ki ga imava - oziroma imam - zadnja tri leta. Potem pa sem jo jaz začela odrivati, se nehala truditi in delati, da jo imam rada, ker sem verjela, da ljubezen ne obstaja. Postala sem odkrito hladna do nje, medtem ko ona ni obupala in je bila do mene še zmeraj najbolj prijazen in prizanesljiv človek pod soncem. Tako me je sram, da bi se najraje vdrla v zemljo.
Zrla je vame z velikimi lešnikovo rjavimi očmi. "Prosim, ne bodi jezna, ampak... nekaj mora biti," je previdno rekla. "Lahko mi poveš. Če te skrbi, da ti bom zamerila, no, ne bom ti. Ljubica, še vedno si otrok in zadnjih nekaj let si imela izjemno napornih in bolečih. Samo *i*človek*i* si. Ljudje delamo napake in ljudje nismo roboti. Ljudje čutimo in tako je prav. Zdaj mi pa povej, ljubica."
Opazovala sem svojo prosto roko, s katero sem zvijala rob odeje. Dvignila sem pogled in potem je vse bruhnilo iz mene.
Stvari, ki jih je že vedela, in stvari, ki jih ni.
Kako sem neke noči slišala mamin jok in ko sem šla pogledat, kaj se dogaja, očija ni bilo nikjer.
Kako me je mami dala k Magdaleni, ker je rekla, da ne more sama skrbeti zame.
Kako sem nehala verjeti v ljubezen in se samo še pretvarjala, da imam rada ljudi, ki sem jih v resnici, tako sem mislila, samo spoštovala.
Kako sem spoznala Konstantina, še preden se je vse to zgodilo, in kako sem ves čas mislila, da se zafrkava zato, ker je pač nadležen, v bistvu me je pa poskusil samo pripraviti do tega, da bi se zasmejala.
Kako sem ostala Mariina prijateljica, kljub temu, da sem se oddaljila in kljub temu, da sta to opazili tudi Asja in Maja in sta se nehali družiti z mano.
Kako sem spoznala Gala, ki je počasi porušil zidove okrog mojega srca.
In vse, kar se je zgodilo v zadnjem času.
Da sem spoznala, da ljubezen obstaja. Da sem vedno ljubila svoje starše, njo, Mario, Konstantina, sabljanje in v zadnjem času malo tudi Gala.
In poslušala me je. Od prve velike začetnice do zadnje pike. Ko sem končala, sem na silo zadržala solze in se zazrla v steno pred seboj.
Magi je za hip molčala, potem pa me je prijela za roke, me potegnila s postelje in me močno objela. In vrnila sem ji objem. Mislim, da je bil to prvi objem, ki sem ga dala komurkoli v petih letih.
"Pogovor precej pomaga, kajne? Se bolje počutiš?" mi je zašepetala v uho.
"Ja," sem dahnila, ko sem se trudila, da ne bi planila v jok.
Umaknila se je, vzela moj obraz v dlani in se mi nežno nasmehnila. "Imaš še eno priložnost, da poveš svojo zgodbo in se olajšaš še bolj."
Zapustila je sobo in zmedeno sem obsedela na postelji.
Potem pa so se vrata znova odprla. Dvignila sem glavo.
Tam je stala, se čisto narahlo naslanjala na podboj vrat in me opazovala. Visoka punca s puhasto skodranimi črnimi lasmi, zlato rjavo poltjo in črnimi očmi mandljaste oblike.
Maria.
Potem ko sem še enkrat povedala zgodbo svojega življenja, sem zdrsnila ob postelji na tla, povlekla kolena k prsim in jih objela z rokami. Pogled sem uperjala v temno zeleno preprogo, na kateri sem sedela, ker nisem upala pogledati Marii v oči. Med nama se je več minut vlekla tišina, dokler nisem začutila, da je sedla na tla ob meni in se naslonila na posteljo.
Dvignila sem pogled in se ji zazrla v oči. Gledala me je.
"Pismo, zakaj mi nisi povedala?" je nenadoma izbruhnila.
Pogoltnila sem slino. "Si jezna?" sem boječe vprašala.
"Nisem jezna," je odvrnila. "Okej, seveda sem, ampak bolj nase kot nate. Saj nisem normalna! Kako nisem nikoli pomislila, da imaš morda kakšne težave? Saj se je videlo, da si čisto druga kot včasih. Mislim, vedela sem, da si šla k Magdaleni, ampak nisem vedela, da ti je tako hudo."
"Nisi jezna name?" sem nejeverno preverila.
"Ne," je rekla, kot da je to nekaj samoumevnega. "Ampak resno, zakaj mi nisi povedala? Potem bi razumela, zakaj me nisi poslušala, ko sem ti kaj razlagala, zakaj me nisi nikoli objela nazaj, zakaj si bila včasih tako hladna do mene... tudi to z Galom bi razumela. Ne bi tako popenila, ampak bi se prišla pogovorit. Že prej," je dodala.
Namrščila sem se. "Čakaj. Kdo ti je potem povedal moje... stanje, da si se prišla pogovorit?"
"Nihče," je odgovorila. "Prišla sem se pogovorit, ker se mi je zdelo, da ni vredno, da sva skregani zaradi fanta. Ja, bila sem se pripravljena tudi malo jeziti, ampak sem hotela slišati, zakaj mi nisi povedala, da ti je všeč. Ampak se mi je zdelo, da tvoj razlog ni preprosto v tem, da bi meni uničila šanse, ampak ti je pač postal všeč, čeprav nisi hotela. Tako da sem pravzaprav prišla z namenom, da bi se pobotali."
Opazovala sem jo s široko razprtimi očmi. "Resno!?"
"Ja," se je rahlo nasmehnila, potem pa vstala in me potegnila pokonci. Razširila je roke in padla sem ji v objem. Solze so me končno premagale in pustila je, da sem ji ihtela v ramo, dokler se nisem za silo spravila k sebi. S prsti mi je razčesala lase in mi obrisala solze.
"Hart," je rekla. "Kdo ti je bolj všeč?"
O tem sem veliko razmišljala in kmalu prišla do odgovora.
Poslušala me je, potem pa me je objela čez rame. "Super. Zdaj pa greva do obeh fantov in jima pojasniva, kako in kaj."
*i*Ne,*i* sem pomislila in se pokrila čez glavo. *i*Ni me tu.*i*
"Hart! Ljubica, prosim?"
"Utrujena sem," sem zaklicala z zlomljenim glasom in v istem trenutku obraz še globlje zarila v blazino. Kaj je narobe z mano? Starši, Maria, Gal in Konstantin so me zapustili, zdaj pa od sebe odrivam edino osebo, ki nad menoj še ni obupala in me ima še zmerom rada.
Magdalena je utihnila in potem mi je res postalo hudo. "Magi?"
"Ja, ljubica?"
"Prideš ti sem?"
"Seveda, samo sekundico."
Vzdihnila sem in se prekotalila na hrbet, naslonila blazino na posteljno ogrodje in se dvignila v napol sedeč položaj. Minilo je še nekaj sekund in potem je Magi tiho potrkala. "Odklenjeno je," sem rekla.
Odprla je vrata, jih zaprla za seboj in do postelje povlekla stol ter sedla nanj. Široko se mi je nasmehnila, da so se ji okrog oči naredile prisrčne gubice in jamice v licih. Mojo dlan je previdno vzela v svojo in jo toplo stisnila.
"Hart, zadnje čase si videti... ne najbolj v redu," je začela. "Kaj se dogaja?"
Pogoltnila sem cmok. "Nič." Ni ji treba vedeti, da še vedno pogrešam starše, čeprav so me zapustili in sedaj ona skrbi zame že zadnjih pet let, da sem se obnašala grozno do vseh, ki so kdaj poskušali biti prijazni do mene - vključno z njo. Čeprav to zadnje že ve. K sebi me je vzela, ko je imela sedeminštirideset let in jaz devet, in mi rekla, da jo lahko kličem Magi in si predstavljam, da je moja teta ali pa babica, da je moja mami še vedno moja mami in je ne bo poskušala nadomestiti. In sprva nama je še kar šlo. Prvo leto ali dve ni bilo tega prisiljenega odnosa, ki ga imava - oziroma imam - zadnja tri leta. Potem pa sem jo jaz začela odrivati, se nehala truditi in delati, da jo imam rada, ker sem verjela, da ljubezen ne obstaja. Postala sem odkrito hladna do nje, medtem ko ona ni obupala in je bila do mene še zmeraj najbolj prijazen in prizanesljiv človek pod soncem. Tako me je sram, da bi se najraje vdrla v zemljo.
Zrla je vame z velikimi lešnikovo rjavimi očmi. "Prosim, ne bodi jezna, ampak... nekaj mora biti," je previdno rekla. "Lahko mi poveš. Če te skrbi, da ti bom zamerila, no, ne bom ti. Ljubica, še vedno si otrok in zadnjih nekaj let si imela izjemno napornih in bolečih. Samo *i*človek*i* si. Ljudje delamo napake in ljudje nismo roboti. Ljudje čutimo in tako je prav. Zdaj mi pa povej, ljubica."
Opazovala sem svojo prosto roko, s katero sem zvijala rob odeje. Dvignila sem pogled in potem je vse bruhnilo iz mene.
Stvari, ki jih je že vedela, in stvari, ki jih ni.
Kako sem neke noči slišala mamin jok in ko sem šla pogledat, kaj se dogaja, očija ni bilo nikjer.
Kako me je mami dala k Magdaleni, ker je rekla, da ne more sama skrbeti zame.
Kako sem nehala verjeti v ljubezen in se samo še pretvarjala, da imam rada ljudi, ki sem jih v resnici, tako sem mislila, samo spoštovala.
Kako sem spoznala Konstantina, še preden se je vse to zgodilo, in kako sem ves čas mislila, da se zafrkava zato, ker je pač nadležen, v bistvu me je pa poskusil samo pripraviti do tega, da bi se zasmejala.
Kako sem ostala Mariina prijateljica, kljub temu, da sem se oddaljila in kljub temu, da sta to opazili tudi Asja in Maja in sta se nehali družiti z mano.
Kako sem spoznala Gala, ki je počasi porušil zidove okrog mojega srca.
In vse, kar se je zgodilo v zadnjem času.
Da sem spoznala, da ljubezen obstaja. Da sem vedno ljubila svoje starše, njo, Mario, Konstantina, sabljanje in v zadnjem času malo tudi Gala.
In poslušala me je. Od prve velike začetnice do zadnje pike. Ko sem končala, sem na silo zadržala solze in se zazrla v steno pred seboj.
Magi je za hip molčala, potem pa me je prijela za roke, me potegnila s postelje in me močno objela. In vrnila sem ji objem. Mislim, da je bil to prvi objem, ki sem ga dala komurkoli v petih letih.
"Pogovor precej pomaga, kajne? Se bolje počutiš?" mi je zašepetala v uho.
"Ja," sem dahnila, ko sem se trudila, da ne bi planila v jok.
Umaknila se je, vzela moj obraz v dlani in se mi nežno nasmehnila. "Imaš še eno priložnost, da poveš svojo zgodbo in se olajšaš še bolj."
Zapustila je sobo in zmedeno sem obsedela na postelji.
Potem pa so se vrata znova odprla. Dvignila sem glavo.
Tam je stala, se čisto narahlo naslanjala na podboj vrat in me opazovala. Visoka punca s puhasto skodranimi črnimi lasmi, zlato rjavo poltjo in črnimi očmi mandljaste oblike.
Maria.
Potem ko sem še enkrat povedala zgodbo svojega življenja, sem zdrsnila ob postelji na tla, povlekla kolena k prsim in jih objela z rokami. Pogled sem uperjala v temno zeleno preprogo, na kateri sem sedela, ker nisem upala pogledati Marii v oči. Med nama se je več minut vlekla tišina, dokler nisem začutila, da je sedla na tla ob meni in se naslonila na posteljo.
Dvignila sem pogled in se ji zazrla v oči. Gledala me je.
"Pismo, zakaj mi nisi povedala?" je nenadoma izbruhnila.
Pogoltnila sem slino. "Si jezna?" sem boječe vprašala.
"Nisem jezna," je odvrnila. "Okej, seveda sem, ampak bolj nase kot nate. Saj nisem normalna! Kako nisem nikoli pomislila, da imaš morda kakšne težave? Saj se je videlo, da si čisto druga kot včasih. Mislim, vedela sem, da si šla k Magdaleni, ampak nisem vedela, da ti je tako hudo."
"Nisi jezna name?" sem nejeverno preverila.
"Ne," je rekla, kot da je to nekaj samoumevnega. "Ampak resno, zakaj mi nisi povedala? Potem bi razumela, zakaj me nisi poslušala, ko sem ti kaj razlagala, zakaj me nisi nikoli objela nazaj, zakaj si bila včasih tako hladna do mene... tudi to z Galom bi razumela. Ne bi tako popenila, ampak bi se prišla pogovorit. Že prej," je dodala.
Namrščila sem se. "Čakaj. Kdo ti je potem povedal moje... stanje, da si se prišla pogovorit?"
"Nihče," je odgovorila. "Prišla sem se pogovorit, ker se mi je zdelo, da ni vredno, da sva skregani zaradi fanta. Ja, bila sem se pripravljena tudi malo jeziti, ampak sem hotela slišati, zakaj mi nisi povedala, da ti je všeč. Ampak se mi je zdelo, da tvoj razlog ni preprosto v tem, da bi meni uničila šanse, ampak ti je pač postal všeč, čeprav nisi hotela. Tako da sem pravzaprav prišla z namenom, da bi se pobotali."
Opazovala sem jo s široko razprtimi očmi. "Resno!?"
"Ja," se je rahlo nasmehnila, potem pa vstala in me potegnila pokonci. Razširila je roke in padla sem ji v objem. Solze so me končno premagale in pustila je, da sem ji ihtela v ramo, dokler se nisem za silo spravila k sebi. S prsti mi je razčesala lase in mi obrisala solze.
"Hart," je rekla. "Kdo ti je bolj všeč?"
O tem sem veliko razmišljala in kmalu prišla do odgovora.
Poslušala me je, potem pa me je objela čez rame. "Super. Zdaj pa greva do obeh fantov in jima pojasniva, kako in kaj."
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
AAAAAAAAAAAAAA obozujem🥺 kinder pikica to je tok dobr i love it so much zmagala bos i know itt:kissing_heart::kissing_heart: ne mormm:sob: zdej pa sam se upamo da je konstantin hehe*mischievous grin*
1
Moj odgovor:
Ljubezenska zgodba
*naslov* Liz in Tob *naslov* *pod* ali zakaj so realna tla trda *pod* 3. del
Ogledov: 22 Odgovorov: 00
confused.girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
help
Meni je res všeč en sošolec in pri dveh predmetih sediva skupi,sva prijatla,se pogovarjava in rešujeva kake naloge skupi ampak imam eno sošolko ki je pač neprimerliva z mano in ona je sicer komi to leto naša sošoka (prej je živela v Bosni in eno leto je ponavlala) pa ona je pač ful lepa pa njegova prijatelca je pa dajeta si petke in use...in se mi zdi da mu je ona ušeč...ampak ne vem sigurno ker je pač en takih fantov ki jih teško razumeš.Pač in jaz sem malo jelaous ma to sošolko ni drugač je pa ful fajn do mene pa use ampak ko skupi sediva se on vedno k njej obrača pa se pogovarjamo usi.Pač če ma kdo idejo kako vem da je on u njo in obratno ali če sem mu jaz mogoče ušeč
Vprašanje
Kakšna se vam zdi nova rubrika Galerijski kotiček?
Zelo mi je všeč, ker rad/a rišem.
(84)
Zdi se mi zanimiva.
(77)
Me ne zanima.
(37)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Top prispevki festivala
Zadnji odgovori festival
Aja, če pa vaju mogoče zanima https://www.pil.si/forumi/ljubezen-strip/ljubezenski-trikotnik-4
Hvala ...


