Teta Justi

Čavči, Fanj!

Moj profesor filozofije na gimnaziji je pogosto znal reči: »Ljubi moji dijaki, življenje bi bilo veliko enostavnejše, morda na trenutke tudi lepše, če bi se ga dalo naučiti zgolj iz knjig. Knjige so zgolj pripomoček, bergla, največ pa se je o življenju treba naučiti z lastno izkušnjo, s preštevilnimi preizkusi in iskanjem novih poti. Včasih uspe, včasih ne, a važno je, da gre naprej,« je na koncu še malo pesnil. Jaz pa k tem po navadi še dodam, da je k sreči res tako, da se iz knjig ne da vsega naučiti, torej niti spolnih odnosov ne.

K sreči pravim zato, ker bi sicer to življenje bilo en sam dolgčas. Se usedeš en popoldan ob kavici, prebereš dva, tri priročnika o seksu, vse ti je jasno in … Čemu bi potem to počel? Vse veš, nobenega izziva, nobene skrivnosti, prijateljica Mojca, ki je prav tako prebrala knjigo o seksu, ti pove tisto, kar že veš, in potem še sošolec isto, skratka, kaj je tu novega, posebnega, drugačnega? Kot če bi fantje prebrali knjigo o nogometu, dve biografiji slavnih žogobrcarjev in rekli, eh, saj zdaj vse vem o nogometu, čemu bi se šel preganjat za napihnjenim usnjem. Knjige nam ponudijo samo neka osnovna vedenja o nečem, namignejo, katera je morda prava pot, svetujejo na podlagi izkušnje drugih, a vendar je tisto pravo in dokončno vedenje in poznavanje odvisno od naših potovanj skozi življenje, naših izkušenj in našega raziskovanja. Pravzaprav je življenje eno samo dolgo, nikoli končano raziskovalno potovanje.

In s spolnimi odnosi ali s seksom, če hočeš, ni nič drugače. Knjige in tisto, kar ti nekdo pove, je samo ena plat zgodbe, drugo pa moraš raziskati in razkriti sama. Ampak, ne boj se, ne gre za nikakršno kibernetiko ali jedrsko fiziko. Je bolj preprosto, a zato nič manj vznemirljivo. Tudi jaz ti lahko dam samo nekaj osnovnih napotkov, bolje rečeno izhodišč za vstop v svet spolnih odnosov. Ne hiti in ne jemlji seksa takoj z veliko žlico. Postopoma, ko boš začutila veliko ljubezen, ko bosta  začutila, da bi objem in poljub nadgradila, torej korak za korakom. Jasno je, da te vodi radovednost, jasno je, da svoje počnejo mladostni hormoni kar mimo naše volje, in ti ni jasno, kaj vse skupaj to pomeni, a če se v to spuščata dva, ki se imata rada in se spoštujeta, ki pri spolnih odnosih ne mislita zgolj nase, ampak tudi na partnerja, potem bodo vse druge podrobnosti prišle same od sebe. Če ne prvič, pa drugič ali tretjič. Število »popravcev« tu ni omejeno.

Da pa smo pri tej pomembni sestavini našega življenje tako zbegani in negotovi, je delno krivo tudi to, da se o tem ne pogovarjamo, če se, potem s cmokom v grlu in rdečico na licu, kot da bi počeli kaj prepovedanega, grdega, hudobnega, škodljivega. Pa ne samo najstniki. Tudi mnogi odrasli se med seboj in v pogovorih z otroki na temo o seksu takoj zavijejo v nekakšno skrivnost, besedne igre, velikokrat imaš občutek, kot bi zanje spolnost in seks bila nekaj grdega, nekaj, brez česa pač ne moremo, a nam je zaradi tega neprijetno in nerodno. Ampak to je druga tema, o njej kdaj drugič. Zate in tvoje vrstnike je pomembno, da je spolni odnos prostovoljen in da je lepše, če do njega pride tudi iz ljubezni, ne samo radovednosti ali želje, da se potem hvalite: »Jaz pa sem TO naredil.« Vse drugo je manj pomembno.