Samo 12. del je malo drugačen.
Uživajte!
--------------------------------
Marsovci, sladkarije in veliki pok

Na planetu Mars je bilo nekoč življenje, ki ni bilo podobno nobenemu, kar smo si lahko predstavljali. Marsovci so bili prijazna, ljubka bitja, a imeli so eno zelo nenavadno navado – oboževali so sladkarije. Kjer koli so hodili, so se v zrak dvigovali vonji po karamelah, bonbonih, čokoladi in gumi. Znanstveniki iz drugih galaksij so to opazovali in si mislili, da Marsovci verjetno nimajo okusov, kot jih imamo mi, ampak da so jih zamenjali za sladkosti.

En dan pa se je zgodilo nekaj, kar še nikoli ni, in to zaradi najbolj preproste stvari: sladkarij.

Marsovci so začeli pripravljati največjo sladkorno zabavo v zgodovini Marsa. Imeli so na stotine, če ne tisoče, različnih vrst sladkarij: bombone, gumi, lizike, šumeče sladke pijače in najbolj nenavadne, nepoznane sladkarije iz drugih galaksij. Nič ni bilo dovolj, vsak marsovec je hotel več in več.

"Mmm, še en bombon! Še ena lizika!" je vzklikal Zog, marsovski raziskovalec, ki je raziskoval čokoladne reke v dolini Sladkornikov. "Kaj bi dal za še eno vrečko gumi!"

Marsovci so začeli jesti sladkarije kot zmešani. Nič jih ni ustavilo. Tako so jedli in jedli, dokler se ni začelo dogajati nekaj zelo nenavadnega. Njihova telesa so začela nabrekati, kot baloni, ki so polnjeni z zrakom. Poglejte Zoga – njegov trebuh je bil velik kot Marsov gorski greben!

"Hmm, morda smo pojedli preveč," je pomislil Zog, ko je opazil, da se je njegov trebuh že začel ozirati k soncu, kot bi želel na počitek. Toda prepozno je bilo.

Ko so se marsovci še naprej smejali in grizli sladkarije, so počili! Pok! Bum! Zgodilo se je nekaj, kar nihče ni pričakoval. Marsovci so se dobesedno razprsnili v oblake sladkorja, ki so poleteli po Marsu. Tisoč bombonov in karamelnog okusa je prekrilo nebo.

"Nee, Zog!" je zavpil njegov prijatelj Nix. Toda Nix je bil že prepozen, saj je tudi on zaječal, ko je počil kot ogromen, sladek balon.

Počitve so se začele širiti. Puf! Pffft! Sladkorni oblaki so bili povsod. Marsovci so, ki so nekoč bili tako mirni in prijazni, postali samo še sladke izbruhe in eksplozije okusa.

Ko je vse utihnilo, je bil planet Mars prekrit z debelo plastjo sladkorja, kot snežna odeja, vendar je bil še vedno miren. Vse je bilo, kot da se nič ni zgodilo. Vendar so znanstveniki v drugih galaksijah začeli zaznavati nenavadne signale, ki so prihajali iz Marsa. In ti signali so bili sladkega okusa.

Kmalu po tem so se na Marsu pojavili prvi obiskovalci – tisti iz Zemlje. Videli so gore sladkorja, reke čokolade in vrtove, polne gumi. Ampak ni bilo marsovcev, ki bi jih pozdravili. Samo sladke sledi in ostanki… vse skupaj je izgledalo kot velika sladkorska nesreča.

In tako so se znanstveniki odločili: Marsovci so naredili največjo sladkorno zabavo na svetu, vendar so preveč uživali in končali v oblaku sladkorja.

Toda ena stvar je bila jasna – Mars je postal najbolj sladek planet v vesolju. Kdor koli je prišel, je vedel, da je to kraja za sladkosnede sanjarje, a tudi opozorilo: preveč sladkarij, pa lahko povzroči velike pokove.

In od takrat naprej, ko je kdo na Marsu pojedel preveč sladkarij, so vsi slišali samo eno stvar: Pok! in nato meglen oblake sladkorja.

Konec.