Hej!
Dobrodošli nazaj na mojem blogu. Danes bomo govorili o *b* razmerah za invalide v prejšnjem stoletju*b*.
Invalidi so bili v 20. stoletju v slabem položaju. Družbeno so bili še manj sprejeti kot danes. Niso imeli možnosti zaposlitve. Tokrat tudi ni bilo osebne asistence. Šolali so se izključno v posebnih šolah. Če so dobili službo, je bila slabo plačana. Odvisno je bilo koliko si bil gibalno oviran. Sama poznam starejšo gospo, ki je hodila v isto šolo kot hodim jaz danes. Hotela se je po končanem šolanju vpisati na fakulteto. Vendar so ji vsi to odsvetovali. V njenih časih so morali invalidi hoditi v dom starejših občanov. Ona je po končanem šolanju šla tja. Bila je na posebnem oddelku za invalide. A si predstavljate, da bi bili stari recimo 19 do 20 let in bi morali namesto na fakulteto iti v dom starejših občanov? Pa da bi tja morali hoditi do konca življenja? Meni to definitivno ne bi bilo všeč. Hvaležna sem, da so ti časi mimo. Invalidi lahko danes živimo svobodno in običajno življenje. Imamo možnost zaposlitve in enakovrednega šolanja. Tudi gospe, ki sem jo omenila ni treba več hoditi v dom starejših občanov.
To bo vse za danes.
+++++++++++++++++++++++++
Lepo se imejte,
Vitica:purple_heart: