Hej!
Spet tukaj jaz z mojim blogom. Oprostite mi, ker nisem objavila bloga o redkih boleznih, v šoli imamo velik enih ocenjevanj in nisem utegnila. Po krajšem razmisleku sem se odločila, da danes ne bom pisala o zgornji temi ampak o *b* POZITIVNIH IZKUŠNJAH *b*.
Opazila sem, da v veliko mojih objavah govorim kako nepravičen je naš svet. Tokrat bi vam povedala eno pozitvno izkušnjo v zvezi z invalidnostjo.
Avgusta 2020 smo bili z družino v Benetkah. Nismo vedeli ali bom lahko šla na vodni 'avtobus', ki bi nas peljal do mesta. Na mojo srečo so imeli rampo in celo posebno mesto za moj voziček, in že sem uživala v vožnji po morju. Na trgu svetega Marka sem si lahko pogledala zvonik. Moja invalidnost me je skozi življenje naučila, da so pomembne majhne stvari. Vesela sem bila, da sem lahko hodila po trgu in, da sem sploh lahko prišla do tja. No zdaj smo pa malo zašli, pojdimo nazaj v Benetke.
Kmalu smo postali lačni in se odpravili do neke gostilne. Tam nas je postregel zelo prijazen natakar, ki je prišel do mene in mi rekel *roza*'You are my special guest today'*roza*. To mi je tko dan polepšalo. Večina natakarjev se ponavadi ne zmeni zame, kaj šele, da mi dovolijo naročiti. Pozanimali so se tudi kako jaz jem in se temu prilagodili.
Družba je do invalidov še vedno nepravična in pridejo dnevi, ko močno čutim svojo drugačnost. V takih trenutkih se skušam spomniti takih trenutkov kjer me ljudje obravnavajo normalno in ne kot nekega vesoljca. Za take trenutke sem hvaležna. Več bi moralo biti takšnih ljudi, kot je bil ta v Benetkah, a sem hvaležna ko koga takšnega spoznam. To mi predstavlja upanje, da bo takih ljudi vse več. Naš planet bo mogoče doživel čase kjer bomo prav *b* vsi*b* enakopravni.
++++++++++++++++++++++++++
Vitica
Spet tukaj jaz z mojim blogom. Oprostite mi, ker nisem objavila bloga o redkih boleznih, v šoli imamo velik enih ocenjevanj in nisem utegnila. Po krajšem razmisleku sem se odločila, da danes ne bom pisala o zgornji temi ampak o *b* POZITIVNIH IZKUŠNJAH *b*.
Opazila sem, da v veliko mojih objavah govorim kako nepravičen je naš svet. Tokrat bi vam povedala eno pozitvno izkušnjo v zvezi z invalidnostjo.
Avgusta 2020 smo bili z družino v Benetkah. Nismo vedeli ali bom lahko šla na vodni 'avtobus', ki bi nas peljal do mesta. Na mojo srečo so imeli rampo in celo posebno mesto za moj voziček, in že sem uživala v vožnji po morju. Na trgu svetega Marka sem si lahko pogledala zvonik. Moja invalidnost me je skozi življenje naučila, da so pomembne majhne stvari. Vesela sem bila, da sem lahko hodila po trgu in, da sem sploh lahko prišla do tja. No zdaj smo pa malo zašli, pojdimo nazaj v Benetke.
Kmalu smo postali lačni in se odpravili do neke gostilne. Tam nas je postregel zelo prijazen natakar, ki je prišel do mene in mi rekel *roza*'You are my special guest today'*roza*. To mi je tko dan polepšalo. Večina natakarjev se ponavadi ne zmeni zame, kaj šele, da mi dovolijo naročiti. Pozanimali so se tudi kako jaz jem in se temu prilagodili.
Družba je do invalidov še vedno nepravična in pridejo dnevi, ko močno čutim svojo drugačnost. V takih trenutkih se skušam spomniti takih trenutkov kjer me ljudje obravnavajo normalno in ne kot nekega vesoljca. Za take trenutke sem hvaležna. Več bi moralo biti takšnih ljudi, kot je bil ta v Benetkah, a sem hvaležna ko koga takšnega spoznam. To mi predstavlja upanje, da bo takih ljudi vse več. Naš planet bo mogoče doživel čase kjer bomo prav *b* vsi*b* enakopravni.
++++++++++++++++++++++++++
Vitica
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
uuuuuuaaaaaaauuuuu
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
jst se bi zraven skor zjokala
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
deep, Deeep
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ful sem pogrešala tvoj blog. Meni včasih pred invalidnimi ljudmi kar postane nerodne, ker npr. jaz lahko hodim. Super napisano, upam da se tvoja želja uresniči, da bomo vsi enakopravni.
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
tako lepo, kr jokala sm se zraven
1
Moj odgovor:
Baileygirl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
O bohhhhhh
Ojla
Tale moj problem mi bo uniču življenje. No ja. Stara bom 12 in sem v 6. razredu. Čez pribljižno malo več kot pol leta se bomo preselili nekam zeloo blizu v hišo. No zdaj sem imela do šole 10min peš. Od tam pa je pribljižno 30min. No in moji starši hočjo da se prešolam v šolo, ki je 5min stran od naše nove hiše. Tukaj je dejansko izbira. Ampak jaz na vsak način hočem ostat na tej šoli kt sem zdaj. Šola je zame super. Imam dost vredu klass, prjatle in tut z nekaj učitli se zelo dobro razumem. Sicer je bilo že določeno, da bom jaz ostala na tej šoli, moja setrica, ki je 1. razred pa bi šla na novo šolo. Ampak se moja mami danes čudežno premisli in js res nočem na tisto šolo! Pač jst bom mela takrt sam še 2,5 leti in ne ressss brezveze da grem na novo šolo. Če bom šla tja, se mi bo svet podru. Pa še vrjetn je to sam zarad sestrce, k je kao boljs ce greva skup v novo šolo, bla bla bla.
Kako naj jih prepričam, da ostanem na tej šoli?
Sej drugače bi se jst lahko do tja s kolesom pripeljala v 13min. Plis pomagite mi!!!!!!!!!!
Tale moj problem mi bo uniču življenje. No ja. Stara bom 12 in sem v 6. razredu. Čez pribljižno malo več kot pol leta se bomo preselili nekam zeloo blizu v hišo. No zdaj sem imela do šole 10min peš. Od tam pa je pribljižno 30min. No in moji starši hočjo da se prešolam v šolo, ki je 5min stran od naše nove hiše. Tukaj je dejansko izbira. Ampak jaz na vsak način hočem ostat na tej šoli kt sem zdaj. Šola je zame super. Imam dost vredu klass, prjatle in tut z nekaj učitli se zelo dobro razumem. Sicer je bilo že določeno, da bom jaz ostala na tej šoli, moja setrica, ki je 1. razred pa bi šla na novo šolo. Ampak se moja mami danes čudežno premisli in js res nočem na tisto šolo! Pač jst bom mela takrt sam še 2,5 leti in ne ressss brezveze da grem na novo šolo. Če bom šla tja, se mi bo svet podru. Pa še vrjetn je to sam zarad sestrce, k je kao boljs ce greva skup v novo šolo, bla bla bla.
Kako naj jih prepričam, da ostanem na tej šoli?
Sej drugače bi se jst lahko do tja s kolesom pripeljala v 13min. Plis pomagite mi!!!!!!!!!!
Vprašanje
Če si tekmovalec, tekmovalka v Veseli šoli, te prosimo za odgovor. Vprašanje se glasi: Zakaj si naročen/a na Pil?
Na Pil sem naročen/a izključno zaradi Vesele šole.
(103)
Pil bi naročil/a tudi, če ne bi tekmoval/a v Veseli šoli.
(247)
Pila nimam naročenega, saj pri mentorici Vesele šole dobimo vse vsebine za tekmovanje.
(54)