Pilov forumNasvet glede staršev, prosim
0
Hojla.
Že kar nekaj časa nazaj sem come-outala mojim staršem in oba sta rekla, da sta s tem čisto v redu ( sem lezbijka ). Ampak vedno ko samo tko mimogrede pridemo na temo LGBTQ in moje seksualnosti, oba ratata ful awkard in mi gre že na živce. Mami rata zelo nerodna in me skoraj vedno vpraša, če sem ziher da mi niso všeč fantje, ati pa reče prav homofobične stvari ( npr. '' Vaši vrsti ljudi tega, da ste gej res ni treba nam skoz v faco tlačit '' ... ). Ne vem, kako naj se z njima o tem pogovorim, ter jima povem, da me to moti. A ma kdo kakšen nasvet?
Že kar nekaj časa nazaj sem come-outala mojim staršem in oba sta rekla, da sta s tem čisto v redu ( sem lezbijka ). Ampak vedno ko samo tko mimogrede pridemo na temo LGBTQ in moje seksualnosti, oba ratata ful awkard in mi gre že na živce. Mami rata zelo nerodna in me skoraj vedno vpraša, če sem ziher da mi niso všeč fantje, ati pa reče prav homofobične stvari ( npr. '' Vaši vrsti ljudi tega, da ste gej res ni treba nam skoz v faco tlačit '' ... ). Ne vem, kako naj se z njima o tem pogovorim, ter jima povem, da me to moti. A ma kdo kakšen nasvet?
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
To vsekakor ni lahka stvar in moraš tudi njih malo razumeti. Tvoji starši so verjetno odraščali še v času, ko je bilo sam omenitit o ceu hudič. Da ne rečem, da je še zmeraj v *b*velikih*b* koncih sveta. Moraš jih tudi ti razumet, da pač, o tem ne želita govorit.
Sicer, sta rekla rekla, da sta sprejela to. Ampak imata pa še zmeraj upanje, da bo njuna hčerkica bila (pa rečmo zdej temu tko no) "normalna". Tega ne smeš staršem zamerit. Težko se jima je sprijaznit s tem. Ker sta pač imela nekakšno pričakovanje od tebe.
To, da oče reče, da jim ni treba to skos v faco tlačit, prav. Pa pač tega ne počni :) Jasno se vidi, da ga to moti. Moraš spoštovati tudi ti njegove poglede na to.
Se pač s svojimi starši ne pogovarjaj o LGBTQ+ zadevah. Je težko, ampak tako je. Jaz se tudi s svojimi starši ravno ne moram pogovarjat o določenih stvareh, pa kaj potem. Se pač o tem ne pogovarjamo. Zato pa imamo prijatelje, s katerimi se o tem lahko pogovarjamo.
Ko boš domov pripeljala punco, bosta pač drugače gledala na to. Začeka bo verjetno še veliko opazkov in pripomb, ampak s časoma se bosta navadla. Takšne stvari se počasi spreminjajo.
Sicer, sta rekla rekla, da sta sprejela to. Ampak imata pa še zmeraj upanje, da bo njuna hčerkica bila (pa rečmo zdej temu tko no) "normalna". Tega ne smeš staršem zamerit. Težko se jima je sprijaznit s tem. Ker sta pač imela nekakšno pričakovanje od tebe.
To, da oče reče, da jim ni treba to skos v faco tlačit, prav. Pa pač tega ne počni :) Jasno se vidi, da ga to moti. Moraš spoštovati tudi ti njegove poglede na to.
Se pač s svojimi starši ne pogovarjaj o LGBTQ+ zadevah. Je težko, ampak tako je. Jaz se tudi s svojimi starši ravno ne moram pogovarjat o določenih stvareh, pa kaj potem. Se pač o tem ne pogovarjamo. Zato pa imamo prijatelje, s katerimi se o tem lahko pogovarjamo.
Ko boš domov pripeljala punco, bosta pač drugače gledala na to. Začeka bo verjetno še veliko opazkov in pripomb, ampak s časoma se bosta navadla. Takšne stvari se počasi spreminjajo.
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hejla:)
Kar se tiče tvoje mame, pomoje ji ne moreš preveč zamerit. Rada te ima in te sprejema, malo se še ima težave prilagajati, ampak se trudi. Slej ko prej bo ugotovila, da to zate ni samo "faza".
Kar pa se tiče tvojega atija, pa ti predlagam, da ko ti naslednjič kaj podobnega reče, poveš, da pač si ponosna na to kar si in, da se ne boš trudila tega prikriti.
Razumem, da ljudem lahko postane nadležno, kadar je lgbt vse kar neka oseba želi govoriti o, ampak odkrit pogovor o tej tem je čisto normalen, če pa se z očetom res ne najdeta na tej temi, pa nič hudega, saj se lahko pogovarjata tudi o čem drugem:)
Kar se tiče tvoje mame, pomoje ji ne moreš preveč zamerit. Rada te ima in te sprejema, malo se še ima težave prilagajati, ampak se trudi. Slej ko prej bo ugotovila, da to zate ni samo "faza".
Kar pa se tiče tvojega atija, pa ti predlagam, da ko ti naslednjič kaj podobnega reče, poveš, da pač si ponosna na to kar si in, da se ne boš trudila tega prikriti.
Razumem, da ljudem lahko postane nadležno, kadar je lgbt vse kar neka oseba želi govoriti o, ampak odkrit pogovor o tej tem je čisto normalen, če pa se z očetom res ne najdeta na tej temi, pa nič hudega, saj se lahko pogovarjata tudi o čem drugem:)
2
Moj odgovor:
Gilr1890
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Crush
To je kar dolga zgodba. V šoli imam crusha, je moj sošolec. Skupaj pleševa na valeti, kar se mi zdi res ful cute. Ampak ni vse tako lepo, kot se sliši. Z mano se skoraj nič ne pogovarja, večinoma se druži s tistimi popularnimi puncami. Jaz nisem taka in jih ne lovim, pogosto hodijo skupaj na kombi.
Včeraj me je vprašal, če imam narejeno nalogo za kemijo. Dala sem mu, da jo je prepisal, ampak je bila narobe, kar mi je bilo ful nerodno. Danes pa smo imeli glasbo. Pospravljala sem instrument, on pa se je igral s mojo palčko in je enkrat udaril po inštrumentu – ne vem, ali po nesreči ali namenoma, in zdaj res ne vem, kaj naj si mislim.
Najbolj pa me boli to, da ga bom kmalu nehala videvati, ker greva oba na drugo srednjo šolo
Včeraj me je vprašal, če imam narejeno nalogo za kemijo. Dala sem mu, da jo je prepisal, ampak je bila narobe, kar mi je bilo ful nerodno. Danes pa smo imeli glasbo. Pospravljala sem instrument, on pa se je igral s mojo palčko in je enkrat udaril po inštrumentu – ne vem, ali po nesreči ali namenoma, in zdaj res ne vem, kaj naj si mislim.
Najbolj pa me boli to, da ga bom kmalu nehala videvati, ker greva oba na drugo srednjo šolo
.jpg "Dekle we can do this"){kind=small}
