5.5.2021~dan D 1. del
1
Hej,
odločila sem se, da bom začela pisati zgodbo. Je resnična, saj se je to meni zgodilo tako da ja. Vsa imena so izmišljena! V vsakem delu bom napisala en 'poseben' dogodek, ki se je zgodil nekaj časa nazaj in potem še od tistega dneva, ki je na vrsti. Upam, da vam bo zgodba všeč !
*b*2.5.2021*b*
Ko sem vstala, sem si mislila, da bo tudi danes čisto navaden dan, a sem se motila. Sicer že nekaj časa opažam določene čudne stvari in dogodke, ki so se mi zgodili. Prvi bolj poseben je bil, ko smo pri športni v šoli delali ogrevanje sem postala zelo zadihana, a temu nisem posvečala večje pozornosti zato sem ostala tiho in začela igrati odbojko z mojo prijateljico Tio. ''Si v redu Luna? Zdiš se mi zelo zadihana. Grem po učiteljico?'', me je vprašala Tia. A odgovorila sem ji:''V redu sem, hvala. Ne potrebuješ iti po učiteljico, bo že minilo.''. Vendar sem se na žalost morila. Čudno dihanje ni odnehalo že kar nekaj minut in to je opazila tudi učiteljica:''Pridi z mano Luna, greva na svež zrak, mogoče bo to pomagalo, da ne boš več zadihana.''. ''OK''. Odšle sva iz telovadnice na šolsko igrišče. Zeblo me je, saj je bila zima in bila sem v športni opremi. Ker se dihanje ni umirilo je šla učiteljica poklicati starše, da grem domov. Že čez nekaj minut se pripelje avto, v katerem je bila moja mama:''Kaj se je zgodilo, Luna?''. ''Ne vem, mislila sem da se bo dihanje umirilo čez nekaj časa, ampak se ni.'', sem ji odgovorila. No ja na koncu se je izkazalo, da se zadihanost ni končala še približno 45 minut. Ampak gremo zdaj na današnji dan - 2.5.2021, nedelja. Z družino smo se odpravili na sprehod na bližnji hrib in starša sta opazila, da se je moja drža poslabšala:''Poskusi se poravnati, grozno držo imaš!''. Močno sem se trudila, da bi imela boljšo držo, a telo v tistem trenutku tega ni bilo zmožno. Ko smo hodili po gozdu sem se večkrat spotaknila in to ne v korenino ali pa kaj takega, ampak kar tako, na ravnem. Ta dan sem imela bolečine v hrbtu, ki jih nikoli prej še nisem imela in zaradi vsega tega je mama poklicala zdravnico, s katero se je dogovorila za pregled v sredo, 5.5. ob 8.00. Do takrat smo samo upali, da se stanje ne bo poslabšalo, vendar jutri je nov dan in konec počitnic. Bomo videli, kako bo šlo naprej.
To je za danes vse, lepo se imejte!:wave:
odločila sem se, da bom začela pisati zgodbo. Je resnična, saj se je to meni zgodilo tako da ja. Vsa imena so izmišljena! V vsakem delu bom napisala en 'poseben' dogodek, ki se je zgodil nekaj časa nazaj in potem še od tistega dneva, ki je na vrsti. Upam, da vam bo zgodba všeč !
*b*2.5.2021*b*
Ko sem vstala, sem si mislila, da bo tudi danes čisto navaden dan, a sem se motila. Sicer že nekaj časa opažam določene čudne stvari in dogodke, ki so se mi zgodili. Prvi bolj poseben je bil, ko smo pri športni v šoli delali ogrevanje sem postala zelo zadihana, a temu nisem posvečala večje pozornosti zato sem ostala tiho in začela igrati odbojko z mojo prijateljico Tio. ''Si v redu Luna? Zdiš se mi zelo zadihana. Grem po učiteljico?'', me je vprašala Tia. A odgovorila sem ji:''V redu sem, hvala. Ne potrebuješ iti po učiteljico, bo že minilo.''. Vendar sem se na žalost morila. Čudno dihanje ni odnehalo že kar nekaj minut in to je opazila tudi učiteljica:''Pridi z mano Luna, greva na svež zrak, mogoče bo to pomagalo, da ne boš več zadihana.''. ''OK''. Odšle sva iz telovadnice na šolsko igrišče. Zeblo me je, saj je bila zima in bila sem v športni opremi. Ker se dihanje ni umirilo je šla učiteljica poklicati starše, da grem domov. Že čez nekaj minut se pripelje avto, v katerem je bila moja mama:''Kaj se je zgodilo, Luna?''. ''Ne vem, mislila sem da se bo dihanje umirilo čez nekaj časa, ampak se ni.'', sem ji odgovorila. No ja na koncu se je izkazalo, da se zadihanost ni končala še približno 45 minut. Ampak gremo zdaj na današnji dan - 2.5.2021, nedelja. Z družino smo se odpravili na sprehod na bližnji hrib in starša sta opazila, da se je moja drža poslabšala:''Poskusi se poravnati, grozno držo imaš!''. Močno sem se trudila, da bi imela boljšo držo, a telo v tistem trenutku tega ni bilo zmožno. Ko smo hodili po gozdu sem se večkrat spotaknila in to ne v korenino ali pa kaj takega, ampak kar tako, na ravnem. Ta dan sem imela bolečine v hrbtu, ki jih nikoli prej še nisem imela in zaradi vsega tega je mama poklicala zdravnico, s katero se je dogovorila za pregled v sredo, 5.5. ob 8.00. Do takrat smo samo upali, da se stanje ne bo poslabšalo, vendar jutri je nov dan in konec počitnic. Bomo videli, kako bo šlo naprej.
To je za danes vse, lepo se imejte!:wave:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo zanimivo. Ampak mi je žal da se ti je to dogajalo/zgodilo. Upam da si zdaj veliko bolje in se že veselim novih delov...
1
Moj odgovor:
Mami
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mami
js sm hodla na plezanje, ampak sem nehala, ker nisem mela prjatlov tam in mi je blo ful smotan. potem sem spet hotla zacet, ampak nisem hotla bit sama tam. zvedla sm da bi moja prjatlca tut rada hodla in da tut noce sama hodet. zmenle smo se da bomo hodle skupi in zdej hodiva na treninge. sva 9. razred in tam so vsi mini otroci. najstarejsi so v 5 razredu, kar so za mene mini otroci. in so full zlobni pa to... no in dans moja prjatlca ne more it, ker je bolans in zakaj bi pol js sla ce bom sama? no in zato nimam namena it. ko to povem mamici se zacne dret na mene da kaj je z mano, kako bos bla v sluzbi... pac okej ja, sam nocem it tja med zlobne otroke.
v soli imam 3 prjatlce s katerimi se druzim, in pol se 2 s katerima se druzim kdaj pa kdaj ce v soli ni mojih treh prijateljic. enkrat bi morali iti na pohod in ni bilo mojih treh prijateljic in ni bilo tistih dveh. nisme hotla v solo ker bi morala na pogodu ves cas hoditi sama... mami se je spet zacela dret na mene in mogla bi it v solo, ampak me je resilo to da sem zbolela.
vse tri moje prjatlce ko sm jih uprasala kaj bi nardile na mojem mestu, so rekle da tt nebi sle v solo.
ka sm res tol glupa?
v soli imam 3 prjatlce s katerimi se druzim, in pol se 2 s katerima se druzim kdaj pa kdaj ce v soli ni mojih treh prijateljic. enkrat bi morali iti na pohod in ni bilo mojih treh prijateljic in ni bilo tistih dveh. nisme hotla v solo ker bi morala na pogodu ves cas hoditi sama... mami se je spet zacela dret na mene in mogla bi it v solo, ampak me je resilo to da sem zbolela.
vse tri moje prjatlce ko sm jih uprasala kaj bi nardile na mojem mestu, so rekle da tt nebi sle v solo.
ka sm res tol glupa?
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
OoOOoooo amari, kok je ta outfit lep:heart_eyes::sparkles::sparkling_heart:
Pa ...
superr zgodba ze komi cakam naslednji del:heart::hugging::kissing_heart:
sem ti že odpisala v komentar na hodniku.
ustrelili?!?!?!??!
uuuuuuu, super je!!!!! lovam:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes: