Pisalnica
Besed se kdaj ne čutijo resnične. Nočeš si priznati, strah te je priznanja, samote, bolečine.
Prvi dan šole:
Zbudim se prepozno, svojo rutino pospešim za vsaj 95%, kar pomeni zobje, obleke, lasje, ven iz hiše in upam, da izgledam dostojno. Za las ujamem zvonec, rehneč zvok, ki mi udarja v ušesih in spominja na zamorjene šolske dni bi lahko prepoznala celo tričetrt gluha. Sedem na prazen stol zraven Matthea. Matthea poznam že od drugega razreda, ko sva v mali šoli ponesreči domov nesla narobnega medvedka. Jaz njegovega Rudy-a in on mojo pobruhano, preprano Gretell. Nekoč rdrče sedaj rožnate skoraj brle barve. Pa da ne omenjamo njegovega medvedka, porisan je bil z alkoholnimi markerji, madeži joka in vata, ki je bila že 75% zunaj zavračajo pogled na to nedolžno plišasto igračo. Čeprav v slabem stanju imata oba medvedka enako velik nasmeh in prostor na najinih posteljah.
Vsedem se na stol, neudoben lesen stol, polakiran, da izgleda skoraj rumeno. On je edini s komer se zares odkriyo lahko pogovarjam. Neverjetno zrel je za svoja leta, pa čeprav njegova postava tega ne poudarja. Oktogel obraz, razmršeni lasje in otroške postave, velik približno 150 cm. Za 15 letnika to ni tako neobičajno a vseeno spominja na zmedenga 10 letnega fantka.
Mattheo mi poda listek. Na prvi pogled izgleda navadem zelen samolepilni listek, takšen, ki si jih ne redko kdaj podajava med poukom. Obrnem ga in želim prebrati, njegova obupna pisava, mešanica velikih tiskanih in malih pisanih črk me bega ob enem pa prebuja mojo anksioznost. Komaj preberem.
Mustim, ba do balje, da pekineva prijoteljstva. Ignariroj me. Načem te več videti.
Haha Mattheo. Nisem tako neumna, da ne bi znala prebrati tvoje disleksične pisave. Btw danes imaš res lepo majico. Giving psychedelic vibes.
Naslednje kar reče me zlomi, pribije na križ, zabiča v hrbet in me zabode vsaj 100 krat. Nisem pričakovala teh besed. Je pa res, da me je celo poletje ignoriral, bila sem naivna, da nisem posumila, da je nekaj "narobe" med nama. Pomislia sem celo, da je mrtev, ni odgovarjal ali vračal klicev.
Komaj je izrekle prve tri črke, že so me spreleteli mravljinci. Kolena so se mi začela tresti in čutila sem kako mi trza ustnica, v očeh sem čutila ostro bolečino, kakor šiba udari ob dlan. Solze so se mi začele nabirati v očeh. Ne smeš jokati, bodi močna, skoncentriraj se na dihanje!!! Ne deluje. Hočem kričati. Zgrabi me panika, občutek tesnobe preplavi moje celo telo. Se to res dogaja? Ujeta sem v njegovih besedah. Saj ne misli tako kajne? Jasmin zbudi se, zbudi se, zbudi se to so le sanje, nočna mora, nehaj biti paranojična, to je že patetično! Zven njegovih besed me znova spreleti. Besede po besede, zlog po zlog, črka za črko, znova in znova in znova. Ujeta sem v trenutku, črni luknji, ki me rasteza in muči dokler me ne bo dokončno ubila. Ta črnina mi vzbodbudi andrenalin, čeprav sem še tako živa, se ne čutim žive niti si tega ne želim. Vesolje me je izdalo, vzelo mi je še nekoga, ki ga cenim, spoštujem in nujno rabim, da preživim srednjo šolo. Bolečina se nabira v grlu. Velik cmok, ki ga moram pogoltniti ali izpljuniti, izpljuniti dušo se povgrezniti v zemljo. Duši me. Naenkrat se želim začeti smejati na ves glas, a se zadržim, ne razumem kaj se mi dogaja. Čutim, da moram jokati. Oster krč se preseli v rebra, vse postane črno, v ušesih mi zvoni, ne vem kje sem, slišim samo Matthove jasne besede.
NE ŠALIM SE.
Prvi dan šole:
Zbudim se prepozno, svojo rutino pospešim za vsaj 95%, kar pomeni zobje, obleke, lasje, ven iz hiše in upam, da izgledam dostojno. Za las ujamem zvonec, rehneč zvok, ki mi udarja v ušesih in spominja na zamorjene šolske dni bi lahko prepoznala celo tričetrt gluha. Sedem na prazen stol zraven Matthea. Matthea poznam že od drugega razreda, ko sva v mali šoli ponesreči domov nesla narobnega medvedka. Jaz njegovega Rudy-a in on mojo pobruhano, preprano Gretell. Nekoč rdrče sedaj rožnate skoraj brle barve. Pa da ne omenjamo njegovega medvedka, porisan je bil z alkoholnimi markerji, madeži joka in vata, ki je bila že 75% zunaj zavračajo pogled na to nedolžno plišasto igračo. Čeprav v slabem stanju imata oba medvedka enako velik nasmeh in prostor na najinih posteljah.
Vsedem se na stol, neudoben lesen stol, polakiran, da izgleda skoraj rumeno. On je edini s komer se zares odkriyo lahko pogovarjam. Neverjetno zrel je za svoja leta, pa čeprav njegova postava tega ne poudarja. Oktogel obraz, razmršeni lasje in otroške postave, velik približno 150 cm. Za 15 letnika to ni tako neobičajno a vseeno spominja na zmedenga 10 letnega fantka.
Mattheo mi poda listek. Na prvi pogled izgleda navadem zelen samolepilni listek, takšen, ki si jih ne redko kdaj podajava med poukom. Obrnem ga in želim prebrati, njegova obupna pisava, mešanica velikih tiskanih in malih pisanih črk me bega ob enem pa prebuja mojo anksioznost. Komaj preberem.
Mustim, ba do balje, da pekineva prijoteljstva. Ignariroj me. Načem te več videti.
Haha Mattheo. Nisem tako neumna, da ne bi znala prebrati tvoje disleksične pisave. Btw danes imaš res lepo majico. Giving psychedelic vibes.
Naslednje kar reče me zlomi, pribije na križ, zabiča v hrbet in me zabode vsaj 100 krat. Nisem pričakovala teh besed. Je pa res, da me je celo poletje ignoriral, bila sem naivna, da nisem posumila, da je nekaj "narobe" med nama. Pomislia sem celo, da je mrtev, ni odgovarjal ali vračal klicev.
Komaj je izrekle prve tri črke, že so me spreleteli mravljinci. Kolena so se mi začela tresti in čutila sem kako mi trza ustnica, v očeh sem čutila ostro bolečino, kakor šiba udari ob dlan. Solze so se mi začele nabirati v očeh. Ne smeš jokati, bodi močna, skoncentriraj se na dihanje!!! Ne deluje. Hočem kričati. Zgrabi me panika, občutek tesnobe preplavi moje celo telo. Se to res dogaja? Ujeta sem v njegovih besedah. Saj ne misli tako kajne? Jasmin zbudi se, zbudi se, zbudi se to so le sanje, nočna mora, nehaj biti paranojična, to je že patetično! Zven njegovih besed me znova spreleti. Besede po besede, zlog po zlog, črka za črko, znova in znova in znova. Ujeta sem v trenutku, črni luknji, ki me rasteza in muči dokler me ne bo dokončno ubila. Ta črnina mi vzbodbudi andrenalin, čeprav sem še tako živa, se ne čutim žive niti si tega ne želim. Vesolje me je izdalo, vzelo mi je še nekoga, ki ga cenim, spoštujem in nujno rabim, da preživim srednjo šolo. Bolečina se nabira v grlu. Velik cmok, ki ga moram pogoltniti ali izpljuniti, izpljuniti dušo se povgrezniti v zemljo. Duši me. Naenkrat se želim začeti smejati na ves glas, a se zadržim, ne razumem kaj se mi dogaja. Čutim, da moram jokati. Oster krč se preseli v rebra, vse postane črno, v ušesih mi zvoni, ne vem kje sem, slišim samo Matthove jasne besede.
NE ŠALIM SE.
Pilovec/ka se je pri tej objavi odpovedal/a všečkom in odgovorom.
izcedek
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
A je to normalno?
Življoo, sem dekle staro 13 let in imam eno vprašanje. Par dni nazaj sem si na snapchatu snepala z enim tipom, ki je 1 leto starejši od mene. Najprej sva se pogovarjala, ko pa je bilo že pozno in sem mislila iti spat, me je vprašal, ali sem že kdaj videla pen*s. Rekla sem mu, da še nisem in naj se ne dela norca iz mojih (ne)izkušenj. Rekel je da s tem ni nič narobe in me je vprašal, ali si želim videti njegovega. Nisem vedela, kaj narediti, bala sem se, da če bom rekla ne, da se bo nehal pogovarjati z mano. Na koncu sem mu le rekla ja. Ni minila niti sekunda in že sem prejela njegovo golo fotografijo. Nisem vedela kaj odpisati, tako da sem mu poslala samo obraz. Vprašal me je, če mu jaz ne bom ničesar poslala. Bala sem se, da se bo nehal pogovarjati z mano, če mu ne bom ničesar poslala, tako da sem mu poslala svoje nude. Izmenjevanje slik se je nadaljevalo pribljižno 10 min, na kar je iz mene pritekel ćuden izcedek prosojne/bele barve. Zdelo se mi je čudno, saj je bilo to prvič, da se mi je kaj takega zgodilo. Ker je bolj izkušen in sem mislila, da bi mi znal svetovati, sem mu le poslala sliko. To sliko je nato screenshotal in me čez nekaj sekund blokiral. Hodiva na isto šolo, zato me skrbi, da ne bi ta slika začela krožiti naokoli. Prosim pomagajte, kaj naj naredim.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(177)
Srednje.
(130)
Ni mi všeč.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
.............le, da je mrož malce bolj prijazen ...
kaj da hel je toooooooo :joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::rofl::rofl::rof
ful dobr sam mogoc bi lahk un del z nozem ...