»Ne skrbita, ne bom vaju izdala.« se je oglasila zdravnica. Za čuda je na njenih licih igral hudomušen nasmešek. Za trenutek je postala, kot bi želela še nekaj povedati, potem pa se obrnila in odšla.
»Koliko časa sem spala?« sem zehajoče vprašala.
»Približno tri dni, vsi smo bili v skrbeh. Nihče ni vedel ali se boš sploh kdaj zbudila…«
»Tri dni!« sem debelo pogledala, nisem mogla verjeti. »Pa ti? Kako se ti počutiš?«
»V primerjavi s tabo sem kot vilinec v najboljših letih.« se je pohecal in sedel poleg mene na posteljo. »Zdravnica mi še zmeraj ne dovoli oditi, nisem še povsem zdrav.«
Prikimala sem: »Da, prav ima. Poleg tega pa se imava o marsičem pogovoriti, se ti ne zdi?«
Prikimal je.

Dnevi so počasi minevali, zdravnica je Keithovo posteljo premestila znotraj pregrade, da sva bila lahko skupaj. Čeprav so njegove poškodbe izgledale hujše kot moje, je veliko hitreje okreval. Zaradi zastrupitve in pretirane uporabe močne in neznane magije sem si morala nabrati novih moči. Vendar pa sem z rešitvijo Keitha porabila tudi ogromno življenjske energije, kar je pomenilo, da sem bila v slabšem zdravstvenem stanju. Šele, ko si bom zares opomogla bo vse kot prej. Mogoče.

S Keithom nisva več govorila o dogodkih tiste noči, oba sva vedela, da je to tema za drug trenutek. Šele nekje na samem in v drugačnem okolju se bova lahko iskreno pogovorila. Skrivnosti so naju omejevale, želela bi mu povedati vse, pa sem mu lahko? Kaj sem sploh sama vedela o vsem skupaj? Tudi mene je bilo strah, brez razmišljanja sem ne vem kako pozdravila maga in ga dobesedno iztrgala smrti iz rok. Preveč stvari za eno ubogo bitje, ki se za hobi vsakodnevno ponesreči nastavlja psihopatskim morilcem in nima pojma kaj sploh dela v svetu v katerega se ji zdi, da ne spada.
Spet me je pograbil tisti grozni bes, stisnila sem pesti in se trudila, da nebi skočila s postelje in mahnila nič hudega sluteče medicinske sestre.
»Vivi, če nameravaš eksplodirati naredi to čim tišje prosim.« se je oglasil Keith.
Sunkovito sem obrnila glavo in mu namenila tak pogled, ki ga je utišal. Rada ga imam rada, ampak mene in moj bes pač mora pustiti pri miru. Splezala sem s postelje, najraje bi kar zažgala pregrado, ki me je omejevala. Rada bi svoje staro življenje med ljudmi. Pa bi ga res rada? Tam se nisem počutila nič bolje kot tukaj, nisem spadala tja, ne spadamo sem. Kje sploh je moj dom? Kdo sem jaz?
Morala sem sprostiti svoj bes. Jeza, groza, nevednost in sovraštvo se je nabiralo v meni. Nenadoma me je Keith objel okrog pasu, to je bila kaplja čez rob, nisem premogla tolažbe. Iztrgala sem se in mu prislonila klofuto. Nekaj časa je samo stal in me gledal, nenadoma se je nekaj v meni zrušilo, znova sam videla bolečino. Bes je splahnel, sobe nisem več želela zažgati in vse o čemer sem razmišljala se mi ni zdelo vredno takšnega izbruha. Prijela sem se za glavo in se obrnila stran od Keitha. Kaj se dogaja z mano? Besnim popolnoma brez razloga, to še ni zgodilo prvič. Tistega dne, ko sem srečala Julyo, in ko sem zbežala iz bolniške sobe… nič od tega ni imelo pravega tehtnega razloga za tak močan odziv. Nikoli ne bi ubila sestre čeprav je zlobna, kaj šele Sofie. Sem nora? Verjetno. Najbrž me bodo vsak čas razglasili za Leroyevo norico in se me izogibali v širokem loku. Zadrhtela sem. Ne, ne in ne. Ali pa Ja. Vedela sem samo, da moje početje ni nekaj normalnega.
Obrnila sem se nazaj h Keithu, ni me gledal obtožujoče, čeprav je bil na njegovem licu še vedno viden odtis moje dlani.
»Oprosti.« sem tiho rekla, glas se mi je tresel.
Nič ni govoril, njegov objem je povedal več kot tisoč besed. Samo midva ujeta v drobcenem trenutku samo za naju.
»Tole mi boš morala razložiti Vivian.« je tiho rekel, v glasu je bila očitna velika merica zaskrbljenosti.
»Vem, to morava takoj urediti. Odlašanje ne bo k ničemur pripomoglo.« sem tiho odgovorila in se z veliko težavo izvila iz objema.
Pritisnila sem gumb in zdravnica je bila nemudoma pri meni, prednosti intenzivne nege pač. Nekako nama jo je uspelo prepričati, da greva lahko skupaj v park, vendar naju mora spremljati ena od medicinskih sester. Malce neugodno ampak če je to cena za deset minut svobode jo sprejmem.