*b*Vivian*b*
Vem. Vem, da sem rekla, da se bom izogibala bitjem. Ampak sem pozabila na vampirje. Veš čas sem imela v mislih moje prijatelje z akademije, Keitha, Tiso… Nisem pomislila, da drugod živijo takšna bitja kakršna sem jaz. Moroji. Roxanna je prva morojka, ki sem jo srečala v življenju. To, da obstaja šola pa je nekaj povsem drugačnega. Res je Roxi prijazna in dobrodušna, ampak ni moja vrstnica. Šolanje je dokončala že pred tremi leti.
Morda bi se na akademiji končno znašla. Morda imajo ostali moroji podobne težave kot jih imam jaz. Morda bi na akademiji za vampirje lahko spletla nova prijateljstva, ki ne bodo odvisna od tega kako dobro prikrivam resnico. Morda končno najdem svet v katerem bom varna jaz in bitja okoli mene. Svet v katerega spadam.

*b*Sofia*b*
»A misliš, da se že ugotovili, da si pobegnil?« vprašam Keitha. Od najinega velikega pobega je minilo že dobrih sedem ur in sonce je vzhajalo izza hribov okoli naju.
»Morda. V vsakem primeru si morava najti hitrejši prevoz, hodila sva celo noč, oni pa naju lahko izsledijo v eni uri.« njegov glas je bil živčen.
»Prav imaš... Mislim, da imam idejo.« rečem, saj me je šumenje v ušesih opozorilo na reko v bližini.
»Reci.«
»Te bi motilo če bi še malce zmočil?« vprašam medtem, ko se nama pogled odpre na čudovito modro zeleno reko.
»Niti ne.« odgovori in mi podari enega svojih čudoviti nasmeškov.
Sama si slečem jakno in se poženem v mrzlo vodo. Takoj za mano skoči še Keith. Nekaj časa plavam in uravnavam tok, da me ne odnese stran.
»Okej, zdaj me pozorno poslušaj!« zakričim čez bučanje valov. »Reka bo upoštevala mene, zato se morava držati skupaj, plavati morava po toku navzdol, tam je domovanje najad, morda kaj vejo o Vivian.«
»Kako pa veš vse to?« zakriči nazaj.
»Čutim.« odvrnem in se prepustim toku.

*b*Vivian*b*
»Premislila sem.« rečem, ko vstopim nazaj v kuhinjo.
»In? Kako si se odločila?« zanima Roxanno.
»Lahko bi poskusila, ampak ne tukaj, ne na Nizozemskem in ne v Franciji. Drugje. A obstaja kakšna šola, ki je malce dlje od tukaj?«
»No, v Evropi so tri vampirske šole, ena je tukaj na Nizozemskem, ena je v Romuniji, ena pa v Švici.« pojasni morojka.
»Švici?«
»Ja, skrita je v eni od ledeniških dolin, nihče ne ve, da ta del Alp sploh obstaja.«
»To se sliši dobro. Ali obstaja možnost, da bi obiskovala to šolo?« vprašam, saj je skriti kotiček privabil moje zanimanje. Nihče me ne bi nikoli iskal tam.
»V bistvu bi šlo, samo prevoz bi ti rabili najti. Midve ne moreva s tabo tako daleč, poleg tega boš morala paziti na strigoje, podnevi boš zelo težko potovala, ponoči pa te lahko napadejo. Tudi za kri se boš morala sama znajti. Vse kar lahko narediva je, da ti urediva prevozno sredstvo.« razloži Roxanna, Ajda pa prikima v znak strinjanja.
»Oh, to je imenitno! Kdaj odidem?«