*b*Vivian*b*
»Majhna žrtev za začetek.« Julya se je veselo nasmehnila. »Imam še mnogo načinov kako te spraviti do roba. Naslednjič boš nož zabodla samovoljno verjemi.« še en okruten smeh.
Varnostnik je znova prevzel nadzor. Nisem se mogla premakniti. Clarino truplo je ležalo pred mano in vonj po njeni krvi mi je silil v nosnice. Nisem bila sposobna odgovoriti Julyi, v mislih sem imela samo nož, ki je zdaj končal v Clarinem srcu. Groza me je bilo vsega kar sem storila.
»Zdaj pa ti želim lahko noč. Do cilja imamo precej dolgo pot, zato ti ne bo škodilo če bi malce zaspala.« v tistem sem začutila zbodljaj igle v nadlahti. »Daj ji malo večji odmerek.« je še rekla Julya. Nato me je zmanjkalo.

*b*Chrys*b*
»Keith kaj se dogaja?« zaskrbljeno sem premeril Maga, ki mi je pritekel nasproti.
»Vivian je tam gor. Julya je kriva. Spet se je nekaj zgodilo. Pomagati moraš.« je zadihano rekel ter s pogledom mrzlično gledal od mene k helikopterju nad akademijo.
Pogledal sem nazaj k jezeru, Sofia se je malo prej potopila, da bi se pogovorila s podvodnimi prijatelji. Še dobro, saj je nisem želel še bolj razburiti. »Hočeš reči, da je Julya spet ugrabila Vivi?«
»Ni čisto tako, ampak zdaj to res ni pomembno, v helikopter morava in to takoj.«
»Misliš na teleportacijo? No dobro mi moraš opisati prostor, da si bom ustvaril izgled.«
Keith je brez pomisleka začel razlagati, izkazalo se je, da je bil tudi on ugrabljen in so ga s prav takšnim helikopterjem odpeljali k Julyi.
»Pohitiva zdaj, najbrž so Vivian minute štete.« ob tem sem ga prijel za zapestje in se osredotočil na helikopter, ki je ravnokar izginjal za obzorje.
Manj kot sekunda in pojavili smo se v temačnem osrednjem delu. Strigojski stražarji so presenečeni stopili korak nazaj. Strigojka s podobnimi potezami kot Vivi se je sklanjala nad negibnima telesoma. Ob najinem prihodu je dvignila glavo od prvega dekleta, Vivian, okoli ust je bila umazana od krvi. Vse se je zgodilo zelo hitro in s Keithom nisva izgubljala časa, v strigoje sem poslal ogenj. Tudi v Julyo. Vztrajno se je upirala, zato sem ji namenil večji plamen, a potreboval sem moči za teleportacijo nazaj na akademijo. Priložnost se je pokazala in iztegnil sem roko proti prvemu dekletu na tleh, brez pomisleka sem zgrabil še drugo. Keith se me je oklenil in skupaj smo izginili še preden bi se strigoji zavedeli kaj jih je doletelo.


*b*Keith*b*
Treščili smo na sterilna tla šolske ambulante. Nisem se zmenil za bolečo trtico in zgroženo opazoval prizor pred mano. Vivian in dekle rjavih las sta kakor zmrznjeni ležali ena na drugi. Obe sta bili povsem rdeči od krvi. A nekaj tu je bilo narobe. Kri se je širila in luža na tleh je postajala vedno večja. Chrys, ki ga je pretirano teleportiranje izmučilo je nezavesten ležal poleg mene. Strah za Vivian je plal skozi moje telo. V šoku sem tuje dekle odrinil od Vivian. Njena majica je bila prepojena s krvjo. Obupano sem jo skušal zbuditi. Moji poskusi so bili zaman.
Čez trenutek so me močne roke potegnile stran od Vivi. Preden sem se zavedel sem tičal v postelji, v žilo pa so mi brizgali pomirjevala. Morda me je resnica zadela šele takrat. Vivi je bila mrtva.