Hojla!
Tole je še en del:
. »Vojska se nam približuje! Na čelu mantikora. Za njo kakšnih dvesto empus. Nato nekaj furij. Trije peklenski psi. Premikajo se počasi. Tukaj bodo čez kakšnih dvajset minut.« je prestrašeno odgovoril.
»Vsi v položaje!« sem zakričala in stekla v svojo sobo. Prijela sem svoj oklep in si ga nadela. Obula sem škornje. Lase sem si spela v majavo figo in na njih posadila čelado. Za pas sem si zapela nož. Ob pas sem postavila svoj meč. Na drugo stran sem v nastavek dala macroni labelo. Za hrbet sem si zapela lok in tul s puščicami. Nadela sem si rokavice. Na moji omarici se je svetlikal moj obesek. Stlačila sem ga pod oklep. Stopila sem in se z nogo v nekaj zaletela. V še en tul s puščicami. Prijela sem rezerven tul in stekla do grma in jih vrgla noter. Mogoče bodo prišle prav. Pregledala sem kako smo postavljeni. Super! Prijela sem kos kruha in ga na hitro stlačila vase. Vedno bolj so se nam prebliževali. Clarissina vojska je bila pripravljena. Strelci so bili v nizkem štartu. Začeli so se nam približevati. »Streljajte!« sem zakričala, ko sem začutila, da so na vrhu hriba. Pripravljena sem bila da napadem. Vsi ostali borci so me gledali. Izgledala sem res grozeče. Oborožena sem bila do zob. In takrat smo zagledali vojsko kako je začela hoditi navzdol. »Napadalci s sulicami! V napad!« sem se zadrla in grozeče gledala mantikoro. Mantikora je tekla po hribu navzdol. Prva obramba je pripravila sulica a jim niso prav nič pomagale. Mantikora jih je zbila ob stran in se prebijala proti…
…prebijala se je proti Luku! Pa saj to ni res! »Luk umakni se.« sem rekla in Luk se je pomikala nazaj. A mantikora se mu je približevala. »Hej mantikorca!« sem zakričala a me je mantikora ignorirala. »Kot vidim se strupena pošast boji najmočnejše polkrvne!« sem posmehljivo kriknila. Mantikora se je obrnila in mi zalenčala. Prijle sem ščit in začela teči. Na srečo mi je mantikora sledila. Tekla sem v gozd. Preskočila sem grm v katerem so bile puščice. A na žalost ga mantikora ni preskočila in mi je zmečkala vse puščice v tulu. Super. Tekla sem dalje nato pa napadla. Meč se je odbil od nje. In ona me je odbila. Na srečo sem pripravila ščit drugače bi me prebodla. In tako sem zletela v Zevsovo pest. Bolečina je bila tako zelo boleča. Prilepljena sem bila na skalo. Veter mi je razpihal figo, da je čop lepo valoval. V tistem je mantikora vame ustrelila izstrelek. Ni me zadela v glavo ampak se mi je izstrelek zasadil v moje goste rjavo, blondo,črne lase. Nisem imela izbire. Prijela sem nož in si odsekala lase tam kjer je bil izstrelek. Napadla sem še enkrat in še enkrat me je odbila v steno. Želela sem obupati, saj je bila bolečina neopislijo obupna. A malo naprej sem videla Luka. To je za Luka! Skrila sem se v špranjo in si začela peti: I put my armor on, show you how strong how I am (Oblečem si oklep in pokažem, kako močna sem) I put my armor on, I'll show you that I am (Nataknila sem si oklep in pokazala, da sem) I'm unstoppable (Neustavljiva sem) I'm a Porsche with no brakes (Sem Porsche brez zavor) I'm invincible (Nepremagljiva sem) Yeah, I win every single game (Ja, zmagam v vsaki tekmi) I'm so powerful (Tako močna sem) I don't need batteries to play (Za igranje ne rabim baterij) I'm so confident (Tako sem samozavestna) Yeah, I'm unstoppable today (Ja, danes sem neustavljiva). Plezala sem na zevsovo pest. Oklep me je vlekel dol a nisem se predala. Kmalu sem sedela odzgoraj. Vsa potna in zadihana sem se svetila v jutranjih žarkih. Mantikora je skakala a ni me dosegla. Prvič je bil ta kamen uporaben. Vstala sem in prijela lok. Streljala sem v mantikorine nepokrite predele. Okoli mene se je nabral zlat sij. Vse sem vedela kako in kaj. Prijela sem nož in ga zapičila v skalo. Skočila sem in zarezala po zredini mantikorinega prsnega koša. Ujela sem se za nož. Mantikora se je spremenila v prah. V tistem trenutku pa je skala popustila in nož se mi je izdrl iz skale. Padla sem in se skotalila po skalah navzdol. Videla sem zamegljeno sliko Luka kako je tekel k meni. »Lizzy! Si v redu?« me je vprašal zaskrbljeno. »Ja.« sem rekla in se mu šibko nasmehnila. Vse me je bolelo. A bila sem v redu. Kri mi je tekla iz ustnice in malo na roki in na glavi. Videla sem zlomljen nož in lok. Ni mi več ostalo veliko orožja. Samo še moj meč. Vedela sem, da polkrvni ne bodo več dolgo zdržali. »Luk teci!« sem mu rekla. »Pojdi z menoj. Tako se bova lažje varovala.« pokimala sem in začela sva teči. Ustavila sva se pri vodi. »Tvoji lasje.« je rekel Luk. »Nisem imela izbire.« sem rekla in se mu nasmehnila. »So še vedno najlepši.« mi je odgovoril in jih nežno pobožal. »Lizzy. Neizmerno te ljubim. Si najlepša in najpogumnejša oseba, ki sem jo kdaj srečal.« Nasmehnil se mi je in me nežno poljubil. Nekako je vedel, da ga ljubim zato ni rabil odgovora. To je bil moj prvi in tudi zadnji pravi poljub. Poljub bi lahko trajal večno, če naju ne bi zmotila furija. Pokončala sem jo v enem zamahu. Privila sem se k Luku. »Lizzy. Naredi najbolje za tabor.« mi je rekel. »Končajva to nočno moro. Ubij me!« pogledala sem ga s steklenimi očmi. »Luk. Tega ti nikoli ne bi morala storiti.« »To je moja zadnja želja. Prosim!« pokimala sem. »Bom a te ne morem. Nimam orožja za to.« »Ja ga imaš.« mi je odgovoril in mi pomognil naj mu podam meč. Dala sem mu ga. Pokrovček je prislonil na spodnji del ročaja in odprl se je predelčak. V njem so bili kristalčki. Prst je postavil v ročaj in ujel zanko. Potegnil je in ven privlekel zlato srebrn kristal. Nežno se je z njim dotaknil konice meča. Rezilo se je spremenilo. Bilo je zlato in srebrno. Sloze so mi tekle po obrazu. Držala sem ročaj meča. Zasekala sem po Lukovi levi rami. Nato sem zasekala še po levi. Solze so delale reko na mojem obrazu. Luk je od bolečine padel po tleh. V taboru je začelo goreti. Izgledala sem kot kakšna psihopatka, ki je zažgala tabor in nato ubila fanta, ki jo je varal. A nisem. V bolečini sem gledala. »Lizzy pazi!« mi je Luk zakričal z zadnjimi močmi. Obrnila sem se...
To je to za danes.
Jutri pride zadnji del
In še pesem oz. refren, ki ga je Lizzy zapela https://youtu.be/h3h035Eyz5A?t=155
Upam, da je zgodba v redu.
Lp. fla
Tole je še en del:
. »Vojska se nam približuje! Na čelu mantikora. Za njo kakšnih dvesto empus. Nato nekaj furij. Trije peklenski psi. Premikajo se počasi. Tukaj bodo čez kakšnih dvajset minut.« je prestrašeno odgovoril.
»Vsi v položaje!« sem zakričala in stekla v svojo sobo. Prijela sem svoj oklep in si ga nadela. Obula sem škornje. Lase sem si spela v majavo figo in na njih posadila čelado. Za pas sem si zapela nož. Ob pas sem postavila svoj meč. Na drugo stran sem v nastavek dala macroni labelo. Za hrbet sem si zapela lok in tul s puščicami. Nadela sem si rokavice. Na moji omarici se je svetlikal moj obesek. Stlačila sem ga pod oklep. Stopila sem in se z nogo v nekaj zaletela. V še en tul s puščicami. Prijela sem rezerven tul in stekla do grma in jih vrgla noter. Mogoče bodo prišle prav. Pregledala sem kako smo postavljeni. Super! Prijela sem kos kruha in ga na hitro stlačila vase. Vedno bolj so se nam prebliževali. Clarissina vojska je bila pripravljena. Strelci so bili v nizkem štartu. Začeli so se nam približevati. »Streljajte!« sem zakričala, ko sem začutila, da so na vrhu hriba. Pripravljena sem bila da napadem. Vsi ostali borci so me gledali. Izgledala sem res grozeče. Oborožena sem bila do zob. In takrat smo zagledali vojsko kako je začela hoditi navzdol. »Napadalci s sulicami! V napad!« sem se zadrla in grozeče gledala mantikoro. Mantikora je tekla po hribu navzdol. Prva obramba je pripravila sulica a jim niso prav nič pomagale. Mantikora jih je zbila ob stran in se prebijala proti…
…prebijala se je proti Luku! Pa saj to ni res! »Luk umakni se.« sem rekla in Luk se je pomikala nazaj. A mantikora se mu je približevala. »Hej mantikorca!« sem zakričala a me je mantikora ignorirala. »Kot vidim se strupena pošast boji najmočnejše polkrvne!« sem posmehljivo kriknila. Mantikora se je obrnila in mi zalenčala. Prijle sem ščit in začela teči. Na srečo mi je mantikora sledila. Tekla sem v gozd. Preskočila sem grm v katerem so bile puščice. A na žalost ga mantikora ni preskočila in mi je zmečkala vse puščice v tulu. Super. Tekla sem dalje nato pa napadla. Meč se je odbil od nje. In ona me je odbila. Na srečo sem pripravila ščit drugače bi me prebodla. In tako sem zletela v Zevsovo pest. Bolečina je bila tako zelo boleča. Prilepljena sem bila na skalo. Veter mi je razpihal figo, da je čop lepo valoval. V tistem je mantikora vame ustrelila izstrelek. Ni me zadela v glavo ampak se mi je izstrelek zasadil v moje goste rjavo, blondo,črne lase. Nisem imela izbire. Prijela sem nož in si odsekala lase tam kjer je bil izstrelek. Napadla sem še enkrat in še enkrat me je odbila v steno. Želela sem obupati, saj je bila bolečina neopislijo obupna. A malo naprej sem videla Luka. To je za Luka! Skrila sem se v špranjo in si začela peti: I put my armor on, show you how strong how I am (Oblečem si oklep in pokažem, kako močna sem) I put my armor on, I'll show you that I am (Nataknila sem si oklep in pokazala, da sem) I'm unstoppable (Neustavljiva sem) I'm a Porsche with no brakes (Sem Porsche brez zavor) I'm invincible (Nepremagljiva sem) Yeah, I win every single game (Ja, zmagam v vsaki tekmi) I'm so powerful (Tako močna sem) I don't need batteries to play (Za igranje ne rabim baterij) I'm so confident (Tako sem samozavestna) Yeah, I'm unstoppable today (Ja, danes sem neustavljiva). Plezala sem na zevsovo pest. Oklep me je vlekel dol a nisem se predala. Kmalu sem sedela odzgoraj. Vsa potna in zadihana sem se svetila v jutranjih žarkih. Mantikora je skakala a ni me dosegla. Prvič je bil ta kamen uporaben. Vstala sem in prijela lok. Streljala sem v mantikorine nepokrite predele. Okoli mene se je nabral zlat sij. Vse sem vedela kako in kaj. Prijela sem nož in ga zapičila v skalo. Skočila sem in zarezala po zredini mantikorinega prsnega koša. Ujela sem se za nož. Mantikora se je spremenila v prah. V tistem trenutku pa je skala popustila in nož se mi je izdrl iz skale. Padla sem in se skotalila po skalah navzdol. Videla sem zamegljeno sliko Luka kako je tekel k meni. »Lizzy! Si v redu?« me je vprašal zaskrbljeno. »Ja.« sem rekla in se mu šibko nasmehnila. Vse me je bolelo. A bila sem v redu. Kri mi je tekla iz ustnice in malo na roki in na glavi. Videla sem zlomljen nož in lok. Ni mi več ostalo veliko orožja. Samo še moj meč. Vedela sem, da polkrvni ne bodo več dolgo zdržali. »Luk teci!« sem mu rekla. »Pojdi z menoj. Tako se bova lažje varovala.« pokimala sem in začela sva teči. Ustavila sva se pri vodi. »Tvoji lasje.« je rekel Luk. »Nisem imela izbire.« sem rekla in se mu nasmehnila. »So še vedno najlepši.« mi je odgovoril in jih nežno pobožal. »Lizzy. Neizmerno te ljubim. Si najlepša in najpogumnejša oseba, ki sem jo kdaj srečal.« Nasmehnil se mi je in me nežno poljubil. Nekako je vedel, da ga ljubim zato ni rabil odgovora. To je bil moj prvi in tudi zadnji pravi poljub. Poljub bi lahko trajal večno, če naju ne bi zmotila furija. Pokončala sem jo v enem zamahu. Privila sem se k Luku. »Lizzy. Naredi najbolje za tabor.« mi je rekel. »Končajva to nočno moro. Ubij me!« pogledala sem ga s steklenimi očmi. »Luk. Tega ti nikoli ne bi morala storiti.« »To je moja zadnja želja. Prosim!« pokimala sem. »Bom a te ne morem. Nimam orožja za to.« »Ja ga imaš.« mi je odgovoril in mi pomognil naj mu podam meč. Dala sem mu ga. Pokrovček je prislonil na spodnji del ročaja in odprl se je predelčak. V njem so bili kristalčki. Prst je postavil v ročaj in ujel zanko. Potegnil je in ven privlekel zlato srebrn kristal. Nežno se je z njim dotaknil konice meča. Rezilo se je spremenilo. Bilo je zlato in srebrno. Sloze so mi tekle po obrazu. Držala sem ročaj meča. Zasekala sem po Lukovi levi rami. Nato sem zasekala še po levi. Solze so delale reko na mojem obrazu. Luk je od bolečine padel po tleh. V taboru je začelo goreti. Izgledala sem kot kakšna psihopatka, ki je zažgala tabor in nato ubila fanta, ki jo je varal. A nisem. V bolečini sem gledala. »Lizzy pazi!« mi je Luk zakričal z zadnjimi močmi. Obrnila sem se...
To je to za danes.
Jutri pride zadnji del
In še pesem oz. refren, ki ga je Lizzy zapela https://youtu.be/h3h035Eyz5A?t=155
Upam, da je zgodba v redu.
Lp. fla
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob:
1
LL iz HP❤️❤️
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
To je preveč žalostno, celo zame, ki pišem kriminalke. :sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob:
Ampak, vedi, da me še nobena zgodba, ni zadela v srce. Ti si prva, ki, je napisala, tako dobro zgodbo. Si odlična in najboljša pisateljica. Si najbečji profi, med vsemi profiji.
:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:
Ampak, vedi, da me še nobena zgodba, ni zadela v srce. Ti si prva, ki, je napisala, tako dobro zgodbo. Si odlična in najboljša pisateljica. Si najbečji profi, med vsemi profiji.
:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:
1
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Hvala.
Celo jaz sem jokala ko sem pisala
In no nisem največji profi a e-prijateljica pa sem :)
Hvala.
Celo jaz sem jokala ko sem pisala
In no nisem največji profi a e-prijateljica pa sem :)
♥️♥️♥️♥️♥️♥️♥️
Si največji profi. Kar poglej kaj si naredila, si prva pisateljica, ki me je njena zgodba tako navdušila, da so se mi zasolzile oči. In potem, so kapljice, kar uhajale, iz mojih solznih kanalov.
♥️♥️♥️♥️♥️♥️♥️♥️♥️♥️♥️
Si največji profi. Kar poglej kaj si naredila, si prva pisateljica, ki me je njena zgodba tako navdušila, da so se mi zasolzile oči. In potem, so kapljice, kar uhajale, iz mojih solznih kanalov.
♥️♥️♥️♥️♥️♥️♥️♥️♥️♥️♥️
OOOOOO
tako lep napisano
nekateri znamo pisati
mene je dobesedno moje pisanje spravlo v jok
tako lep napisano
nekateri znamo pisati
mene je dobesedno moje pisanje spravlo v jok
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::cry::cry::sob::cry::sob::cry::sob::cry::sob::cry::sob::cry::sob::cry::sob::cry::sob:
1
Moj odgovor:
dilema
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
POMAGAJTE PROSIM
Torej js bom star 12 januarja in imam punco, Niko (fake name), ki je stara 13. Moja punca je sošolka z mojim najboljšim prijateljem, recimo mu Oskar (fake name). Z Oskarjem sva prijatelja že dolgo časa in zadnje čase se mi zdi, da se obnaša zelo gejevsko do mene. Precej sem prepričan, da nisem gej, ampak me ne bi motilo, če bi bil z njim.
A čm mu povedat, kako se počutim, ali naj pozabim na celo situacijo?
A čm mu povedat, kako se počutim, ali naj pozabim na celo situacijo?
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(179)
Srednje.
(132)
Ni mi všeč.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
UUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUU!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes