Trenutno ležim na kavču in berem knjigo. Še tri dni moram čakati na očka! Odmislim svojo nepotrpežljivost. Jutri bom začela peči praznične piškote, ampak se ne morem odločiti, ali naj uporabim beli sladkor, ali rjavi. Jutri bom v šoli vprašala Harrya.
Od prvega šolskega dne v 1. razredu je moj najboljši prijatelj. Tistega dne sem sedela na stopnicah pred šolo in jokala, ker nisem poznala nikogar iz vrtca. On je s prijatelji igral nogomet, med igro pa me opazil in jim rekel, da rabi premor. Vem, da so ga zaradi tega izzivali in zafrkavali ampak takrat je vseeno sedel k meni in mi ponudil robček. Bil je priljubljen, pa se je vseeno odločil, da me bo potolažil in nikoli mi ni znal povedati zakaj je to storil. Vse od tistega dne sva dobra prijatelja. No, jaz nimam drugih prijateljev, on pa jih ima več kot je pošteno. In Harry ima res odličen okus za piškote. Precej prepričana sem, da se bo odločil za rjavi sladkor v cimetovih piškotih in beli v čokoladnih. A o tem bom razmišljala jutri.
"Madie! Pridi pripravit mizo!" me pokliče mama. Ja, mama me kliče Madie, čeprav mi je ime Madison. Imena Lauren nikoli ne uporabljam. Tudi na teste napišem samo Madison Harrison, brez Lauren. Počasi se odmajem v kuhinjo pripravit mizo za večerjo. Mama je naredila makarone s sirom, mojo najljubšo jed. Ko je miza pripravljena zmoliva, saj sva katoličanki, nato pa začneva jesti. Mama je tiho in vidim, da bi rada nekaj povedala, pa ne vem kako. Zaznam malce strahu v njenih očeh. "Mama, kaj je?" jo vprašam. "Madie, nekaj ti moram povedati, a obljubi mi, da ne boš jezna." Prhnem. "Bomo videli ko mi poveš kaj je." Madison! To je resno!" Me mama okara. "Prav, ne bom jezna." ji vdano odgovorim. Hitro, kot bi mi to olajšalo jezo, mi pove: "Očka letos ne pride. Božič bo preživel s Charlotte in dvojčkoma." Usta mi zazijajo. Ne morem verjeti. Vilice mi zarožljajo po krožniku, ko mi padejo izmed otrplih prstov. S solzami v očeh vstanemin odvihram v sobo. Komaj ko zaloputnem vrata, pustim solzam prosto pot. Derejo mi po licih, jaz pa se kot otrok stisnem k mojemu staremu medvedku Mattu.
Se nadaljuje...
Od prvega šolskega dne v 1. razredu je moj najboljši prijatelj. Tistega dne sem sedela na stopnicah pred šolo in jokala, ker nisem poznala nikogar iz vrtca. On je s prijatelji igral nogomet, med igro pa me opazil in jim rekel, da rabi premor. Vem, da so ga zaradi tega izzivali in zafrkavali ampak takrat je vseeno sedel k meni in mi ponudil robček. Bil je priljubljen, pa se je vseeno odločil, da me bo potolažil in nikoli mi ni znal povedati zakaj je to storil. Vse od tistega dne sva dobra prijatelja. No, jaz nimam drugih prijateljev, on pa jih ima več kot je pošteno. In Harry ima res odličen okus za piškote. Precej prepričana sem, da se bo odločil za rjavi sladkor v cimetovih piškotih in beli v čokoladnih. A o tem bom razmišljala jutri.
"Madie! Pridi pripravit mizo!" me pokliče mama. Ja, mama me kliče Madie, čeprav mi je ime Madison. Imena Lauren nikoli ne uporabljam. Tudi na teste napišem samo Madison Harrison, brez Lauren. Počasi se odmajem v kuhinjo pripravit mizo za večerjo. Mama je naredila makarone s sirom, mojo najljubšo jed. Ko je miza pripravljena zmoliva, saj sva katoličanki, nato pa začneva jesti. Mama je tiho in vidim, da bi rada nekaj povedala, pa ne vem kako. Zaznam malce strahu v njenih očeh. "Mama, kaj je?" jo vprašam. "Madie, nekaj ti moram povedati, a obljubi mi, da ne boš jezna." Prhnem. "Bomo videli ko mi poveš kaj je." Madison! To je resno!" Me mama okara. "Prav, ne bom jezna." ji vdano odgovorim. Hitro, kot bi mi to olajšalo jezo, mi pove: "Očka letos ne pride. Božič bo preživel s Charlotte in dvojčkoma." Usta mi zazijajo. Ne morem verjeti. Vilice mi zarožljajo po krožniku, ko mi padejo izmed otrplih prstov. S solzami v očeh vstanemin odvihram v sobo. Komaj ko zaloputnem vrata, pustim solzam prosto pot. Derejo mi po licih, jaz pa se kot otrok stisnem k mojemu staremu medvedku Mattu.
Se nadaljuje...
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Žalostno.:sob:
1
Moj odgovor:
Nikica13
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Boličina v kolku
Žvjo,
jaz sem zvečer sedela poturško in v kolku začutila kot, da sedim tako, da ustvarjam pritisk. Zelo težko opišem. Kot, da bi neka tekočina lezla po mojih kostev v kolku, ki je zelo bolela. In ko sem vstala me je zelo bolelo. Zelo težko hodim in premikam nogo.
Kaj naj storim?
jaz sem zvečer sedela poturško in v kolku začutila kot, da sedim tako, da ustvarjam pritisk. Zelo težko opišem. Kot, da bi neka tekočina lezla po mojih kostev v kolku, ki je zelo bolela. In ko sem vstala me je zelo bolelo. Zelo težko hodim in premikam nogo.
Kaj naj storim?
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Zlo smešno!:joy::joy::joy::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart_eyes:
O ful dobr jst mam takrat rojstni dan.:heart_eyes:In ...
:purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart:🧡:heart_eyes:🥰:kissing_heart::heart::