Hello! Tuki Forever in Kinder. Skupi bova nardile eno zgodbico:blush: Danes piše Kinder. Tale delček je mal krajši, ker niam kej dost časa...
:heart::broken_heart::two_hearts::revolving_hearts::cupid::gift_heart:
Pisk. Spet pisk. In spet. Spet, spet, spet. In spet. Kako se mu da?
Odprem Viber.
*i*"Živjo, kako si?"
"Aja, te kaj motim?"
"Bom nehal."
"Scarlett, zakaj ne odgovarjaš?"
"Saj nama ni treba biti prijatelja."
"Lahko izbrišeš mojo telefonsko in me blokiraš!"
"Resno mislim!"*i*
*i*"Ne bodi tak pesimist in ne poskušaj mi vzbujati slabe vesti, ker ne boš nič dosegel,"*i* odpišem in dodam obrazek, ki mežika. Pošlje obrazek, ki se smeji.
Henry: Te motim?
You: Ne, ampak imam čez eno uro plavanje, pripraviti se moram. Čau.
Henry: Aja, oprosti. Nisem vedel, da ti je več do plavanja kot do mene:wink:
You: NEHAJ
Henry: :joy::stuck_out_tongue_winking_eye:
You: :rage:
Henry: Okej, adijo, preden me zasovražiš.
You: Henry, milimeter od tega sem, da ti pošljem sredinca. Adijo in NEHAJ.
Henry: :sob:
*i*You blocked Henry*i*
Z nasmehom sem se pripravila na plavanje, si oprtala nahrbtnik na rame in odšla na avtobusno postajo. S Henryjem se poznava s potapljanja, sva v isti skupini (dvanajst do trinajst let). Njegovo številko imam že skoraj pol leta in že približno polovico tega časa mi v šali poskuša vzbuditi slabo vest, jaz pa njega (tudi v šali) užaliti. To je najina igra, čeprav mi gre včasih že na živce, ampak mislim, da bom zdržala.
Stopila sem skozi vrata in v dekliško garderobo. Takoj sem pogledala proti mestu, kjer je običajno - kjer je kot običajno - sedela deklica s kratkimi lasmi pšenične barve, preklaste postave, precej polnih ustnic in z jamicami v licu in gubicami okrog oči, kadar se je smehljala. Tudi ona me je takoj opazila. "Oj, Scarlett!"
"Živjo, Taylor." Na klop sem vrgla nahrbtnik in sedla poleg nje. "Kaj veš, kaj delamo danes?"
"Nimam pojma. Kako kaj?" Pogledala je okrog, se nagnila k meni in nadaljevala s tišjim glasom: "Kako gre z Henryjem?"
Nasmehnila sem se. "Nič novega - njegova patetična igra, v kateri sodelujem, ker moram sodelovati, sedemsto osemintrideset novih sporočil od predvčerajšnjim in em... Sto petnajst klicev?"
Taylor ni nič rekla. Samo nasmehnila se je, da se ji je v licu naredila jamica in gubice okoli oči, ter zabingljala z nogami.
:heart::broken_heart::two_hearts::revolving_hearts::cupid::gift_heart:
Pisk. Spet pisk. In spet. Spet, spet, spet. In spet. Kako se mu da?
Odprem Viber.
*i*"Živjo, kako si?"
"Aja, te kaj motim?"
"Bom nehal."
"Scarlett, zakaj ne odgovarjaš?"
"Saj nama ni treba biti prijatelja."
"Lahko izbrišeš mojo telefonsko in me blokiraš!"
"Resno mislim!"*i*
*i*"Ne bodi tak pesimist in ne poskušaj mi vzbujati slabe vesti, ker ne boš nič dosegel,"*i* odpišem in dodam obrazek, ki mežika. Pošlje obrazek, ki se smeji.
Henry: Te motim?
You: Ne, ampak imam čez eno uro plavanje, pripraviti se moram. Čau.
Henry: Aja, oprosti. Nisem vedel, da ti je več do plavanja kot do mene:wink:
You: NEHAJ
Henry: :joy::stuck_out_tongue_winking_eye:
You: :rage:
Henry: Okej, adijo, preden me zasovražiš.
You: Henry, milimeter od tega sem, da ti pošljem sredinca. Adijo in NEHAJ.
Henry: :sob:
*i*You blocked Henry*i*
Z nasmehom sem se pripravila na plavanje, si oprtala nahrbtnik na rame in odšla na avtobusno postajo. S Henryjem se poznava s potapljanja, sva v isti skupini (dvanajst do trinajst let). Njegovo številko imam že skoraj pol leta in že približno polovico tega časa mi v šali poskuša vzbuditi slabo vest, jaz pa njega (tudi v šali) užaliti. To je najina igra, čeprav mi gre včasih že na živce, ampak mislim, da bom zdržala.
Stopila sem skozi vrata in v dekliško garderobo. Takoj sem pogledala proti mestu, kjer je običajno - kjer je kot običajno - sedela deklica s kratkimi lasmi pšenične barve, preklaste postave, precej polnih ustnic in z jamicami v licu in gubicami okrog oči, kadar se je smehljala. Tudi ona me je takoj opazila. "Oj, Scarlett!"
"Živjo, Taylor." Na klop sem vrgla nahrbtnik in sedla poleg nje. "Kaj veš, kaj delamo danes?"
"Nimam pojma. Kako kaj?" Pogledala je okrog, se nagnila k meni in nadaljevala s tišjim glasom: "Kako gre z Henryjem?"
Nasmehnila sem se. "Nič novega - njegova patetična igra, v kateri sodelujem, ker moram sodelovati, sedemsto osemintrideset novih sporočil od predvčerajšnjim in em... Sto petnajst klicev?"
Taylor ni nič rekla. Samo nasmehnila se je, da se ji je v licu naredila jamica in gubice okoli oči, ter zabingljala z nogami.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omg fajnnn
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Omg lovam vajino zgodbo! Bahah moja ideja za ime Taylor je noter:joy::joy::sweat_smile: bahah super idejica in lovam plavanje<33 A bi me lahko pliss obveščale?
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:thumbsup::wink::cherry_blossom::feet:
0
Zradiran račun
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!






Pisalnica