Caught in time 1. del
6
Začela sem pisati zgodbo.
Uživajte!
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Noge so me pekle, ampak ustavila se nisem hotela. Od kamnitih debelih sten se je odbijal zvok mojih bosih nog. Hotela sem izginiti. Solze so mi tekle po obrazu in padale na mrzla tla. Temen hodnik, ki diši po plesni, me je že od zmeraj odbijal. » Mia, ustavi se! « Po glasu prepoznam, da me kliče Jenny. »Lahko se ti pomagam skriti. Ampak le, če se ustaviš!« Nisem imela izbire. Vedela sem, da ne morem kar izginiti. Lahko pa se skrijem. Ustavila sem se. Za sabo zagledam Jenny. Zadihana je. Njeni dolgi svetli lasje, ki so zmeraj natančno počesani in speti v elegantno figo, so bili v tistem trenutku mastni in neurejeni. » Kaj se je zgodilo?« Nisem vedela, če ji lahko zaupam. Ampak morala sem ji. Nekomu sem morala povedati. »Mama je prišla. Rekla je, da ne napredujem v baletu. Morala bom oditi nazaj v mojo državo – Italijo. Na nastopu sem bila osminko prepočasna in to jo je čisto spravilo s tira.« Jenny ni vedela, kaj naj reče, vedela pa je, kam se lahko skrijeta. »Amelia Grande, takoj sem!« Zdrznila sem se. Na začetku pustega hodnika je stala profesorica McGood. Njeni vrlini sta red in sodelovanje. Če kdo prekrši pravilo, lahko celo odide s šole Veganova akademija. Začela sem teči, Jenny pa tudi. Zagledala sem velika kamnita vrata. Ni mi preostalo drugega, kot da sem skrijem v sobo, v katero vodi. Jenny je še daleč za mano, profesorica McGood pa tudi. Vrata so kamnita in težka, zato sem se zelo trudila, da sem jih odprla. Pričakovala sem eno sobo za vadbo baleta, ampak ker nisem pogledala, sem padla v luknjo. Kričala sem. Ni in ni ji bilo konca. V njej sem se počutila, kot da sem oslepela.
Bumf! ""Pazi, kaj se greš?« Ležala sem na tleh. Vse okrog mene so plesale dekleta s kratkimi belimi baletnimi krili. Predvaja se mirna klasična glasba. »Umakni se! In BTW, tvoja obleka je naravnost OUT. Nismo v 19. stoletju!« Zdrznila sem se. Glasba je utihnila. Vsi so me gledali. Sama sem bila oblečena v dolgo rdeče krilo z belo čipko. V ospredje se je rinil starejši gospod, ki je bil oblečen v pajkice. Nisem bila navajena, da imajo moški pajkice. »Gospodična, kako ti je ime?« me je vprašal. Zdel se mi je strog. "Mia sem « sem skoraj zašepetala. Soba, v kateri sem bila, se mi je zdela neverjetno znana. Kot da bi tukaj že bila. Imela je res majhna okna, tako da je svestoba težko osvetljevala prostor. Na oknih je bil naslikan vritaž. Namesto zidu sem videla samo sebe. Strop je bil porisan z umetniškimi deli. "Maria? Živijo, pričakovali smo te 23.4.2020 kakor si rekla, ampak nič hudega, si prispela malo prej!« je rekel. Ponovno sem se zdrznila. Nisem hotela verjeti. V bistvu nisem mogla verjeti. Pred parimi minutami sem tekla po hodniku v letu 1800, potem pa padla v luknjo in pristala kar v letu 2020? »Leto 2020? Kje je leto 1800…« Vse okrog mene je postalo megleno. Slišala sem svoje kričanje in dihanje.
»Maria, Maria« Počasi sem odprla oči. »Kje sem?« sem vprašala. Ležala sem v majhni sobici. Stene so bile pobarvane na belo. Soba je dišala po pergamentu. Zraven mene je stala stara gospa, oblečena v belo. »O, še dobro. V kap si padla včeraj. Spij tole, bolje ti bo!« je rekla zdravnica. »V katerem letu sem?« Gospa me je čudno pogledala. »Smo pa v letu 2020. Brez skrbi, malo si izgubila zavesti, kmalu bo spet vse po starem." »Kaj? Leto 2020? Kje je leto 1800?« sem skoraj zakričala. V sobi je postalo zadušljivo. Gospa ni vedela, kaj naj reče. Nekaj si je zamrmrala in si popravila lase. »Leto 1800 je bilo pred več kot 200 leti.« je rekla, kot da je to nekaj najbolj preprostega. Kar tako sem iz leta 1800 prišla v leto 2020. Saj to se dogaja vsem, kaj ne? »Poglej, iskat te je prišla tvoja cimra, kakor rečejo tukaj, Rose. Drži se jo, da se ne izgubiš.« Zdravnica je odšla. V zdravniški sobi sva ostale jaz in Rose. Rose je imela črne mačje oči. Drugačna je bila od mene. Nikoli nisem videla take oblike oči. Pozdravim jo z dober dan. Pogleda me, kot da sem padla z češnje. »Hi.« mi reče. Kaj je `hi`? Prvič sem slišala. Sama sem si v glavi naredila zgodbo, da je to drugačen izraz za . »To je šola Vaganova Ballet Academy oziroma na kratko: VBA. Učitelji splošnih predmetov so trčeni, za hip-hop in balet so pa kar kul.« Takrat sem jo pa jaz gledala, kot da je padla s češnje. Nikoli nisem se slišala besed *i* hop-hop *i* pa *i* trčeni *i* in *kul*. Delala sem se, da nisem slišala teh ostudnih besed. Nekaj časa me je gledala, nato pa me vprašala, kot da je to nekaj najbolj enostavnega. »Sori, ampak te bom kar direktno vprašala. Zakaj si včeraj vprašala, v katerem letu smo?« In sem ji povedala. Gledala me je z odprtimi usti.
Uživajte!
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Noge so me pekle, ampak ustavila se nisem hotela. Od kamnitih debelih sten se je odbijal zvok mojih bosih nog. Hotela sem izginiti. Solze so mi tekle po obrazu in padale na mrzla tla. Temen hodnik, ki diši po plesni, me je že od zmeraj odbijal. » Mia, ustavi se! « Po glasu prepoznam, da me kliče Jenny. »Lahko se ti pomagam skriti. Ampak le, če se ustaviš!« Nisem imela izbire. Vedela sem, da ne morem kar izginiti. Lahko pa se skrijem. Ustavila sem se. Za sabo zagledam Jenny. Zadihana je. Njeni dolgi svetli lasje, ki so zmeraj natančno počesani in speti v elegantno figo, so bili v tistem trenutku mastni in neurejeni. » Kaj se je zgodilo?« Nisem vedela, če ji lahko zaupam. Ampak morala sem ji. Nekomu sem morala povedati. »Mama je prišla. Rekla je, da ne napredujem v baletu. Morala bom oditi nazaj v mojo državo – Italijo. Na nastopu sem bila osminko prepočasna in to jo je čisto spravilo s tira.« Jenny ni vedela, kaj naj reče, vedela pa je, kam se lahko skrijeta. »Amelia Grande, takoj sem!« Zdrznila sem se. Na začetku pustega hodnika je stala profesorica McGood. Njeni vrlini sta red in sodelovanje. Če kdo prekrši pravilo, lahko celo odide s šole Veganova akademija. Začela sem teči, Jenny pa tudi. Zagledala sem velika kamnita vrata. Ni mi preostalo drugega, kot da sem skrijem v sobo, v katero vodi. Jenny je še daleč za mano, profesorica McGood pa tudi. Vrata so kamnita in težka, zato sem se zelo trudila, da sem jih odprla. Pričakovala sem eno sobo za vadbo baleta, ampak ker nisem pogledala, sem padla v luknjo. Kričala sem. Ni in ni ji bilo konca. V njej sem se počutila, kot da sem oslepela.
Bumf! ""Pazi, kaj se greš?« Ležala sem na tleh. Vse okrog mene so plesale dekleta s kratkimi belimi baletnimi krili. Predvaja se mirna klasična glasba. »Umakni se! In BTW, tvoja obleka je naravnost OUT. Nismo v 19. stoletju!« Zdrznila sem se. Glasba je utihnila. Vsi so me gledali. Sama sem bila oblečena v dolgo rdeče krilo z belo čipko. V ospredje se je rinil starejši gospod, ki je bil oblečen v pajkice. Nisem bila navajena, da imajo moški pajkice. »Gospodična, kako ti je ime?« me je vprašal. Zdel se mi je strog. "Mia sem « sem skoraj zašepetala. Soba, v kateri sem bila, se mi je zdela neverjetno znana. Kot da bi tukaj že bila. Imela je res majhna okna, tako da je svestoba težko osvetljevala prostor. Na oknih je bil naslikan vritaž. Namesto zidu sem videla samo sebe. Strop je bil porisan z umetniškimi deli. "Maria? Živijo, pričakovali smo te 23.4.2020 kakor si rekla, ampak nič hudega, si prispela malo prej!« je rekel. Ponovno sem se zdrznila. Nisem hotela verjeti. V bistvu nisem mogla verjeti. Pred parimi minutami sem tekla po hodniku v letu 1800, potem pa padla v luknjo in pristala kar v letu 2020? »Leto 2020? Kje je leto 1800…« Vse okrog mene je postalo megleno. Slišala sem svoje kričanje in dihanje.
»Maria, Maria« Počasi sem odprla oči. »Kje sem?« sem vprašala. Ležala sem v majhni sobici. Stene so bile pobarvane na belo. Soba je dišala po pergamentu. Zraven mene je stala stara gospa, oblečena v belo. »O, še dobro. V kap si padla včeraj. Spij tole, bolje ti bo!« je rekla zdravnica. »V katerem letu sem?« Gospa me je čudno pogledala. »Smo pa v letu 2020. Brez skrbi, malo si izgubila zavesti, kmalu bo spet vse po starem." »Kaj? Leto 2020? Kje je leto 1800?« sem skoraj zakričala. V sobi je postalo zadušljivo. Gospa ni vedela, kaj naj reče. Nekaj si je zamrmrala in si popravila lase. »Leto 1800 je bilo pred več kot 200 leti.« je rekla, kot da je to nekaj najbolj preprostega. Kar tako sem iz leta 1800 prišla v leto 2020. Saj to se dogaja vsem, kaj ne? »Poglej, iskat te je prišla tvoja cimra, kakor rečejo tukaj, Rose. Drži se jo, da se ne izgubiš.« Zdravnica je odšla. V zdravniški sobi sva ostale jaz in Rose. Rose je imela črne mačje oči. Drugačna je bila od mene. Nikoli nisem videla take oblike oči. Pozdravim jo z dober dan. Pogleda me, kot da sem padla z češnje. »Hi.« mi reče. Kaj je `hi`? Prvič sem slišala. Sama sem si v glavi naredila zgodbo, da je to drugačen izraz za . »To je šola Vaganova Ballet Academy oziroma na kratko: VBA. Učitelji splošnih predmetov so trčeni, za hip-hop in balet so pa kar kul.« Takrat sem jo pa jaz gledala, kot da je padla s češnje. Nikoli nisem se slišala besed *i* hop-hop *i* pa *i* trčeni *i* in *kul*. Delala sem se, da nisem slišala teh ostudnih besed. Nekaj časa me je gledala, nato pa me vprašala, kot da je to nekaj najbolj enostavnega. »Sori, ampak te bom kar direktno vprašala. Zakaj si včeraj vprašala, v katerem letu smo?« In sem ji povedala. Gledala me je z odprtimi usti.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pozdravljena!
Najprej naj povem, da je ideja za zgodbo zelo dobra, ampak si nisem mogla kaj, da te ne bi popravila, saj sem opazila nekaj napakic :)
1. Zeloo veliko menjaš preteklik in sedanjik, včasih celo v istem stavku. Recimo, preteklik je: Sem padla, sedanjik je: Padam. Moraš se odločiti v katerem času boš pisala. Sama ti sicer svetuje. pisanje v pretekliku, saj je veliko lažje za opisovanje in če pišeš v sedanjiku se lahko hitro zmedeš sredi zgodbe in ne gre več naprej (govorim iz lastnih izkušenj). Lepo prosim, za naprej popravi tole, saj je tudi zelo nepregledno za bralca ;)
2. Vmes sem zagledala, da si narobe uporabila s/z. S/z je ko rečeš, da je nekaj NA (npr. Padla sem z omare). IZ pa uporabiš, ko je nekaj V (npr. Padla sem iz omare).
3. Malo bolj počasi razvijaj dogajanje, vse se je zgodilo zelo hitro in med branjem sem se tudi malo zmedla, saj nisem vedela kaj se zdaj dogaja. Tudi malo več opisa okolice in čustev, čeprav ti to gre že zelo dobro :)
4. Svetujem ti, da ko nekdo govori greš v novo vrstico :) Tako je veliko bolj pregledno :)
5. Zgodba drugače ima dobro zasnovo, a res pazi na preteklik/sedanjik in razvijanje dogajanja.
p.s. Pazi tudi, da boš kasneje karakterje razvila v različne strani, da si ne bodo preveč podobni (npr. Nekdo bolj sarkastičen in smešen, drugi bolj leden in zadržan ...)
Drugače pa je dobro, nadaljuj v to smer ;)
~dragon girl
Najprej naj povem, da je ideja za zgodbo zelo dobra, ampak si nisem mogla kaj, da te ne bi popravila, saj sem opazila nekaj napakic :)
1. Zeloo veliko menjaš preteklik in sedanjik, včasih celo v istem stavku. Recimo, preteklik je: Sem padla, sedanjik je: Padam. Moraš se odločiti v katerem času boš pisala. Sama ti sicer svetuje. pisanje v pretekliku, saj je veliko lažje za opisovanje in če pišeš v sedanjiku se lahko hitro zmedeš sredi zgodbe in ne gre več naprej (govorim iz lastnih izkušenj). Lepo prosim, za naprej popravi tole, saj je tudi zelo nepregledno za bralca ;)
2. Vmes sem zagledala, da si narobe uporabila s/z. S/z je ko rečeš, da je nekaj NA (npr. Padla sem z omare). IZ pa uporabiš, ko je nekaj V (npr. Padla sem iz omare).
3. Malo bolj počasi razvijaj dogajanje, vse se je zgodilo zelo hitro in med branjem sem se tudi malo zmedla, saj nisem vedela kaj se zdaj dogaja. Tudi malo več opisa okolice in čustev, čeprav ti to gre že zelo dobro :)
4. Svetujem ti, da ko nekdo govori greš v novo vrstico :) Tako je veliko bolj pregledno :)
5. Zgodba drugače ima dobro zasnovo, a res pazi na preteklik/sedanjik in razvijanje dogajanja.
p.s. Pazi tudi, da boš kasneje karakterje razvila v različne strani, da si ne bodo preveč podobni (npr. Nekdo bolj sarkastičen in smešen, drugi bolj leden in zadržan ...)
Drugače pa je dobro, nadaljuj v to smer ;)
~dragon girl
1
Ni problema!
Vedno rada dajem nasvete za zgodbe in verjamem, da se lahko zelo izboljšaš, že zdaj si res dobra, veš <3
Vedno rada dajem nasvete za zgodbe in verjamem, da se lahko zelo izboljšaš, že zdaj si res dobra, veš <3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pozdravček!
Wow. Samo wow.
Resno, nisem si mislila, da ti bo moj (zgornji) komentar toliko pomagal in zdaj ko si preuredila... Moram reči, da sem kar obstala z odprtimi usti :)
Res se vidi, da si se potrudila s popravki in nujno nadaljuj v to smer, ker si res napisala fenomenalno!
Imaš ogromno talenta, a sem ga izgleda morala malo izvleči ven hehehe ;)
Še enkrat, super je, nadaljuj tako, res nimam kritik.
Bravo! <3
~dragon girl
Wow. Samo wow.
Resno, nisem si mislila, da ti bo moj (zgornji) komentar toliko pomagal in zdaj ko si preuredila... Moram reči, da sem kar obstala z odprtimi usti :)
Res se vidi, da si se potrudila s popravki in nujno nadaljuj v to smer, ker si res napisala fenomenalno!
Imaš ogromno talenta, a sem ga izgleda morala malo izvleči ven hehehe ;)
Še enkrat, super je, nadaljuj tako, res nimam kritik.
Bravo! <3
~dragon girl
0
Ojla,
res ti hvala za tako super komentar. Dala si mi res ogromen zagon. Točko 4 sem še posebej pazila in šla v drugo vrstico, ampak na Pilu se to kar malo pomeša. Potem sem še enkrat uredila objavo in poskusila na začetku dati ", ampak se je spet pomešalo.
Ly in še enkrat hvala :)
res ti hvala za tako super komentar. Dala si mi res ogromen zagon. Točko 4 sem še posebej pazila in šla v drugo vrstico, ampak na Pilu se to kar malo pomeša. Potem sem še enkrat uredila objavo in poskusila na začetku dati ", ampak se je spet pomešalo.
Ly in še enkrat hvala :)
Saj res, to se šteje kot za šolo od Blank?...
Na začetku, bom iskrena nisem nameravala dati petice, ampak ko si vse popravila je tole kar 5 in pol ;)
Najbolj me je presenetilo, da si tako hitro tako zelo izboljšala zaradi malega nasveta. Redko sem kdaj videla, da nekomu takole uspe :)
Na začetku, bom iskrena nisem nameravala dati petice, ampak ko si vse popravila je tole kar 5 in pol ;)
Najbolj me je presenetilo, da si tako hitro tako zelo izboljšala zaradi malega nasveta. Redko sem kdaj videla, da nekomu takole uspe :)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Oooooo tole je noro! :heart_eyes:
Jaz bi kar še brala, še!!! XD
Sicer, preden si popravila nisme uspela prebrati a verjamem, da ti je dg veliko pomagala kolikor vidim :)
Morda me le malce moti, da si na začetku naredila npr: " govor " (presledek si imela med govorom in znakcem za govor) Ampak sem potem videla da si pravilno.
Ampak to bom res štela kot mini napakico, zato 5!
Prosim nadaljuj jo zelo zanimivo je!
Lp, Blank
Jaz bi kar še brala, še!!! XD
Sicer, preden si popravila nisme uspela prebrati a verjamem, da ti je dg veliko pomagala kolikor vidim :)
Morda me le malce moti, da si na začetku naredila npr: " govor " (presledek si imela med govorom in znakcem za govor) Ampak sem potem videla da si pravilno.
Ampak to bom res štela kot mini napakico, zato 5!
Prosim nadaljuj jo zelo zanimivo je!
Lp, Blank
0
Moj odgovor:
Mami
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mami
js sm hodla na plezanje, ampak sem nehala, ker nisem mela prjatlov tam in mi je blo ful smotan. potem sem spet hotla zacet, ampak nisem hotla bit sama tam. zvedla sm da bi moja prjatlca tut rada hodla in da tut noce sama hodet. zmenle smo se da bomo hodle skupi in zdej hodiva na treninge. sva 9. razred in tam so vsi mini otroci. najstarejsi so v 5 razredu, kar so za mene mini otroci. in so full zlobni pa to... no in dans moja prjatlca ne more it, ker je bolans in zakaj bi pol js sla ce bom sama? no in zato nimam namena it. ko to povem mamici se zacne dret na mene da kaj je z mano, kako bos bla v sluzbi... pac okej ja, sam nocem it tja med zlobne otroke.
v soli imam 3 prjatlce s katerimi se druzim, in pol se 2 s katerima se druzim kdaj pa kdaj ce v soli ni mojih treh prijateljic. enkrat bi morali iti na pohod in ni bilo mojih treh prijateljic in ni bilo tistih dveh. nisme hotla v solo ker bi morala na pogodu ves cas hoditi sama... mami se je spet zacela dret na mene in mogla bi it v solo, ampak me je resilo to da sem zbolela.
vse tri moje prjatlce ko sm jih uprasala kaj bi nardile na mojem mestu, so rekle da tt nebi sle v solo.
ka sm res tol glupa?
v soli imam 3 prjatlce s katerimi se druzim, in pol se 2 s katerima se druzim kdaj pa kdaj ce v soli ni mojih treh prijateljic. enkrat bi morali iti na pohod in ni bilo mojih treh prijateljic in ni bilo tistih dveh. nisme hotla v solo ker bi morala na pogodu ves cas hoditi sama... mami se je spet zacela dret na mene in mogla bi it v solo, ampak me je resilo to da sem zbolela.
vse tri moje prjatlce ko sm jih uprasala kaj bi nardile na mojem mestu, so rekle da tt nebi sle v solo.
ka sm res tol glupa?
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.