***časovni preskok 5 let***
"Katharine, bi lahko prosim pazila na Ello in Georga? Z Arthurjem imava pevske vaje," je ga. Johnson prosila svojo hčer. Ni se ji dalo, a prav tako je lahko le nemočno zavila z očmi, saj je vedela, da bo drugače sledila pripoved, ki se ji je ni dalo poslušati že petič. Ampak ravno tisti dan je imela razlog, a ni vedela, ali ga je pametno uporabiti. 'Poskusiti pa ni greh, kajne?' si je mislila in poskusila: "Mami, jutri je Božič, jaz pa nimam niti enega prostega popoldneva že celo leto. Iz šole že tako pridem kasneje kot vi, še učim se težko pa sem deveti razred, potem pa ne smem imeti še Božiča prostega. Dajta no,"
"Ali se ti ne zdi, da malo pretiravaš? Saj je samo ena ura," je dejala ga. Johnson. Sicer je Katharine vedela, da malo pretirava, a ju bo vsaj poskušala prepričati, če tudi neuspešno.
"Ampak vseeno! Zakaj enkrat za spremembo ni na mojem mestu Emely ali Chris?"
"Emely je v službi, Chris pa se uči!" ga. Johnson ni odnehala.
"Jaz bi se lahko prav tako učila, ali pa delala v lokalu, pa sta mi obe možnosti z varstvom odvzela. Bi mi vsaj danes pustila?" bila je jezna, saj je vedela, da se Chris, len kakor je, sploh ne uči, Emely pa je bila v službi le dve urici in ne cel dan, kakor sta mislila starša. Kam je šla potem, raje ni razmišljala.
Mama jo je pogledala z otožnim pogledom in jo v trenutku razorožila: "Ne moreš nikoli pomisliti na to, kdo ti kupuje hrano, obleke..." njeno pridigo je prekinil oče, ki jo je opomnil, koliko je ura ter jo potegnil za sabo. Zapahnil je vrata medtem pa Katharine namenil besede: "Ne pozabi ju umiti in nahraniti!"
Kar na jok ji je šlo. Najraje bi razbila vsak kos pohištva, ki ga je zagledala, kar je preprečila Ella, ki je ravno vstopila na hodnik. Malo bitje je pri svojih ubogih petih letih želela sestro potolažiti in jo je objela ter na čelo pritisnila poljubček. Katharine, ki jo je zapustila vsa togost, je Ello objela nazaj in se ji zahvalila, potem pa stekla pogledati kaj počne George.
Malček je stal ob omari z orodjem in iskal svoj avtomobilček, ki ga je Katharine tja tudi skrila.
Seveda ga je tja skrila z razlogom; avtomobilček je bil pokvarjen. Razlog za pokvarjen avtomobilček pa preprost (če lahko tako temu rečemo); George ga je s sabo jemal dobesedno vsepovsod. Ni bilo ravno čudno, da ga je uničil z sedenjem na njem, tuširanjem, itd. Na kratko: obup.
Zato je priljubljeno igračo skrila. Mislim da tega ni treba pisati in pojasnjevati ampak vseeno.
Na hitro je pomislila, kaj naj stori, da ga odvrne od omare, saj je vedela, da bo mogla ona pospravljati.
"Georgie, prej kot se boš umil in šel spat, prej bo božiček prinesel darila!" ga je spodbudila. Uspešno je delovalo, saj je George skočil na noge in nekaj šepnil na uho Elli, ki so se ji oči zasvetile v temno rjavi barvi z odtenkom zlate iskrice.
Naenkrat sta jo otroka prijela za roki in jo odvlekla k mizi. Na obrazih sta jima igrala veselje in pričakovanje. Morala se je nasmehniti. Čeprav ji je za igranje varuške odteklo veliko časa, sta jo zmeraj osrečila. Naenkrat je vedela, kaj bo razveselilo njiju - palačinke. Stekla je v sobo pograbila kuharsko čepico, ki jo je našla med pospravljanjem in se vrnila nazaj v kuhinjo, kjer sta otroka že pridno sedela.
"Kdo je za palačinke?" je nagajivo pogledala otroka, ki sta prekipevala od navdušenja, molela roki v zraku in se drla jaz, jaz, jaz. Očarljivo, ni kaj.
Spretno je vse sestavine vrgla v posodo, jih dobro premešala in vlila v ponvi. Otroka sta navijala, ko je naenkrat zalučala palačinki v zrak in ju ujela. Veselo jima je palačinki spustila na krožnika ter jima šepnila, da sta kar zažarela od ponosa: "Skačejo tako zelo visoko, kot vidva." V stavku se je skrivalo več pomenov, ampak prav vsak ju je pohvalil tako ali drugače. Na debelo je namazala palačinki z Nuttelo ter zvila, na koncu pa jih zložila na krožnika. Z vsako palačinko je bilo podobno. Ko je vsak pojedel tri sta bila že zelo sita. Palačinke, ki so ostale je zložila na en krožnik in pokrila z pokrovko, da se niso hladile. Pomila je posodo in pobrisala mizo, kjer ni ostalo sledu o palačinah, razen tiste izdajalske pokrovke na krožniku.
Stekla je za otrokoma v kopalnico, kjer sta otroka že prepevala pod tušem. V roki jima je stisnila plastična mikrofona in začela prepevati z otroškima glaskoma I can't stop the feeling.
Ko sta se otroka že kar malo utrudila, je ugasnila vodo ter ju obrisala.
Odšli so v otroško sobo, kjer je Katharine obema pritisnila poljubček na čelo ter zaželela sladke sanje. Otroka sta še v isti sekundi zaspala. Nasmehnila se je in odšla iz sobe. Sedla je za mizo, vzela palačinko in telefon ter brezciljno deskala po spletu. Ni vedela, da so ji palačinke tako dobro uspele. Očitno drži, da se počutje kuharja prenaša na hrano.
---
Tole bi mogla sicer objaviti do Božiča, ampak sem pozabila tu objaviti, tako da si preberite tole, ker bom do novega leta do konca objavila :)
"Katharine, bi lahko prosim pazila na Ello in Georga? Z Arthurjem imava pevske vaje," je ga. Johnson prosila svojo hčer. Ni se ji dalo, a prav tako je lahko le nemočno zavila z očmi, saj je vedela, da bo drugače sledila pripoved, ki se ji je ni dalo poslušati že petič. Ampak ravno tisti dan je imela razlog, a ni vedela, ali ga je pametno uporabiti. 'Poskusiti pa ni greh, kajne?' si je mislila in poskusila: "Mami, jutri je Božič, jaz pa nimam niti enega prostega popoldneva že celo leto. Iz šole že tako pridem kasneje kot vi, še učim se težko pa sem deveti razred, potem pa ne smem imeti še Božiča prostega. Dajta no,"
"Ali se ti ne zdi, da malo pretiravaš? Saj je samo ena ura," je dejala ga. Johnson. Sicer je Katharine vedela, da malo pretirava, a ju bo vsaj poskušala prepričati, če tudi neuspešno.
"Ampak vseeno! Zakaj enkrat za spremembo ni na mojem mestu Emely ali Chris?"
"Emely je v službi, Chris pa se uči!" ga. Johnson ni odnehala.
"Jaz bi se lahko prav tako učila, ali pa delala v lokalu, pa sta mi obe možnosti z varstvom odvzela. Bi mi vsaj danes pustila?" bila je jezna, saj je vedela, da se Chris, len kakor je, sploh ne uči, Emely pa je bila v službi le dve urici in ne cel dan, kakor sta mislila starša. Kam je šla potem, raje ni razmišljala.
Mama jo je pogledala z otožnim pogledom in jo v trenutku razorožila: "Ne moreš nikoli pomisliti na to, kdo ti kupuje hrano, obleke..." njeno pridigo je prekinil oče, ki jo je opomnil, koliko je ura ter jo potegnil za sabo. Zapahnil je vrata medtem pa Katharine namenil besede: "Ne pozabi ju umiti in nahraniti!"
Kar na jok ji je šlo. Najraje bi razbila vsak kos pohištva, ki ga je zagledala, kar je preprečila Ella, ki je ravno vstopila na hodnik. Malo bitje je pri svojih ubogih petih letih želela sestro potolažiti in jo je objela ter na čelo pritisnila poljubček. Katharine, ki jo je zapustila vsa togost, je Ello objela nazaj in se ji zahvalila, potem pa stekla pogledati kaj počne George.
Malček je stal ob omari z orodjem in iskal svoj avtomobilček, ki ga je Katharine tja tudi skrila.
Seveda ga je tja skrila z razlogom; avtomobilček je bil pokvarjen. Razlog za pokvarjen avtomobilček pa preprost (če lahko tako temu rečemo); George ga je s sabo jemal dobesedno vsepovsod. Ni bilo ravno čudno, da ga je uničil z sedenjem na njem, tuširanjem, itd. Na kratko: obup.
Zato je priljubljeno igračo skrila. Mislim da tega ni treba pisati in pojasnjevati ampak vseeno.
Na hitro je pomislila, kaj naj stori, da ga odvrne od omare, saj je vedela, da bo mogla ona pospravljati.
"Georgie, prej kot se boš umil in šel spat, prej bo božiček prinesel darila!" ga je spodbudila. Uspešno je delovalo, saj je George skočil na noge in nekaj šepnil na uho Elli, ki so se ji oči zasvetile v temno rjavi barvi z odtenkom zlate iskrice.
Naenkrat sta jo otroka prijela za roki in jo odvlekla k mizi. Na obrazih sta jima igrala veselje in pričakovanje. Morala se je nasmehniti. Čeprav ji je za igranje varuške odteklo veliko časa, sta jo zmeraj osrečila. Naenkrat je vedela, kaj bo razveselilo njiju - palačinke. Stekla je v sobo pograbila kuharsko čepico, ki jo je našla med pospravljanjem in se vrnila nazaj v kuhinjo, kjer sta otroka že pridno sedela.
"Kdo je za palačinke?" je nagajivo pogledala otroka, ki sta prekipevala od navdušenja, molela roki v zraku in se drla jaz, jaz, jaz. Očarljivo, ni kaj.
Spretno je vse sestavine vrgla v posodo, jih dobro premešala in vlila v ponvi. Otroka sta navijala, ko je naenkrat zalučala palačinki v zrak in ju ujela. Veselo jima je palačinki spustila na krožnika ter jima šepnila, da sta kar zažarela od ponosa: "Skačejo tako zelo visoko, kot vidva." V stavku se je skrivalo več pomenov, ampak prav vsak ju je pohvalil tako ali drugače. Na debelo je namazala palačinki z Nuttelo ter zvila, na koncu pa jih zložila na krožnika. Z vsako palačinko je bilo podobno. Ko je vsak pojedel tri sta bila že zelo sita. Palačinke, ki so ostale je zložila na en krožnik in pokrila z pokrovko, da se niso hladile. Pomila je posodo in pobrisala mizo, kjer ni ostalo sledu o palačinah, razen tiste izdajalske pokrovke na krožniku.
Stekla je za otrokoma v kopalnico, kjer sta otroka že prepevala pod tušem. V roki jima je stisnila plastična mikrofona in začela prepevati z otroškima glaskoma I can't stop the feeling.
Ko sta se otroka že kar malo utrudila, je ugasnila vodo ter ju obrisala.
Odšli so v otroško sobo, kjer je Katharine obema pritisnila poljubček na čelo ter zaželela sladke sanje. Otroka sta še v isti sekundi zaspala. Nasmehnila se je in odšla iz sobe. Sedla je za mizo, vzela palačinko in telefon ter brezciljno deskala po spletu. Ni vedela, da so ji palačinke tako dobro uspele. Očitno drži, da se počutje kuharja prenaša na hrano.
---
Tole bi mogla sicer objaviti do Božiča, ampak sem pozabila tu objaviti, tako da si preberite tole, ker bom do novega leta do konca objavila :)
Moj odgovor:
Leanne
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Jaz rabim pomoč
Živjoo vsi!
Pač jaz rabim malce pomoči. Jaz verjamem v vesoljce in se želim po poklicu ukvarjati z raziskovanjem vesoljcev in pač drugih civilizacij v vesolju, ampak vem da tega poklica Ni. Pač ne obstaja. Gledam ful veliko serij o vesoljci in berem take knjige in mi je čedalje bolj zanimivo. A mogoče kdo od vas ve, kaj je še najbolj povezano z takšnim poklicem?
Hvala za vse odgovore!
Lep pozdrav,
Leanne.
Pač jaz rabim malce pomoči. Jaz verjamem v vesoljce in se želim po poklicu ukvarjati z raziskovanjem vesoljcev in pač drugih civilizacij v vesolju, ampak vem da tega poklica Ni. Pač ne obstaja. Gledam ful veliko serij o vesoljci in berem take knjige in mi je čedalje bolj zanimivo. A mogoče kdo od vas ve, kaj je še najbolj povezano z takšnim poklicem?
Hvala za vse odgovore!
Lep pozdrav,
Leanne.
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.