»Domov grem!« naznani princ Ilian in obrne svojega sivega žrebca, pri tem pa za vrat dobi kup snega, ko zadane vejo smreke.
»Boš kar obupal?« dvignem obrvi in se trudim prikriti smeh.
»Že uro in pol tavava po gozdu in iščeva bitje, ki po vsej verjetnosti sploh ne obstaja. Poleg tega za božič, RES nočem biti bolan. Oliver, ja dozdeva se mi da sem obupal,« reče ves zaripel v obraz.
Ne morem si pomagati in čez obraz se mi razleze širok nasmešek: »Daj no! Samo še malo, obljubim, potem se vrneva v grad.«
»Ti kar išči to zver, jaz odhajam!« požene konja in požvižga stražarjem, naj mu sledijo.
Tudi jaz poženem konja, a v nasprotno smer. Dober občutek imam glede letošnjega lova in ne nameravam še odnehati.
»Gremo punca!« spodbodem kobilo, ko se sunkovito ustavi in plašno obrača ušesa. Navadno ni taka. Hitro se zbere in nadaljujeva pot, ubogljivo preide v kas in nato v galop. Lepe enakomerne korake uduši bleščeče bela odeja. Nenadoma trzne in se postavi na zadnje noge ter divje zarezgeta. S treskom pristanem na tleh in prisežem, da vidim cele galaksije zvezd. Kobila pa prestrašeno zagalopira stran, da lahko le nemočno zrem za njo. Dobro, da sem vsaj pristal v mehkem snegu. To bi se lahko končalo veliko hujše. Hitro se poberem in s hlač otresem sneg. Kaj je žival tako prestrašilo? Tiho se odpravim proti bližnjim gosto posejanim smrekam, ki rastejo pod velikim balvanom.
Počasi odmikam veje, da me slučajno na bi zasula cela skladovnica snega.
Za smrekami je majhna jasica, ki nato meji na balvan, povsod se nežno blešči sneg in na skalo odbija magične vzorce. Drobna meglica ovija ta delček, kot da sploh ni povezan z ostalim gozdom. V sivem kamnu je nekakšna votlina, a ne vidim v notranjost, tam je le črna tema… Kraj je res nekaj posebnega. Vzame sapo. In tukaj je še nekaj… Presenečeno počepnem in z roko zdrsnem prek jasnega obrisa velike šape. Še več jih je. Počasi dvignem glavo, in ko vidim kdo je njihov lastnik… No to mi je šele vzelo sapo. Mačka, umazana, zažgana, raztrgana,… ampak nedvomno.
»Sneženi leopard,« zašepetam in se previdno približam. Roko iztegnem proti glavi in nežno zdrsnem po sprijetem krznu. Sunkovito vdahnem, ko sklonim uho h gobcu in začutim nežen zverinski dih.
»Moja si,« šepnem speči leopardki, ki leži pred mano, nato pa iz žepa izvlečem piščalko in zapiskam dogovorjeni znak.
Toplo je.
Prijetno toplo.
In ne boli.
Ne žge.
Počasi odprem oči. Nato jih zaprem. In še enkrat odprem.
Na hitro ošinem prostor. Lepo opremljena soba z veliko posteljo, kaminom in polno knjižno polico, ter foteljem. Na postelji sedi fant s svetlimi kodri med njimi pa mu počiva zlata kronica. Ob tem mi srce začne hitreje biti. Ne zaradi tega ker bi mi bil všeč, zaradi strahu. Na fotelju udobno nameščen poležava drugi fant z rjavimi, lepo razmršenimi lasmi.
»Dobro jutro punca!« se oglasi zaskrbljen glas rjavolasca. »Si se le zbudila!«
»Zelo intelektualno naju gleda,« komentira tisti z zlato kronico in preučuje moje sive oči.
Rjavolasec prhne in se sprehodi do mene. Napadalno se postavim na noge in zarenčim. Želim se pognati v najbolj oddaljen kotiček sobe, a mi močna ovratnica to onemogoča.
»Hej! Nič ti ne bom storil,« pomirjujoče reče in mi nekaj nežno šepeta. Z grozo opazim njegova zašiljena ušesa in čudna oblačila. O ne! Kje sem se znašla?
»Mislim, da je lačna,« reče svetlolasec in vstane s postelje. »Vrnil se bom, ko jo nahraniš. Nočem umreti pod ostrimi čekani tvoje nove mucice.« za sabo hrupno zaloputne vrata. Drugi vilinec pa le zavije z lepimi zlatorjavimi očmi.
»Najbrž ima kar prav, naročil bom nekaj za pod zob,« s temi besedami vstane in še on izgine iz sobe. Zaradi tega si kar oddahnem.
Leno se pretegnem in zazeham, da se vidijo vsi moji ostri zobje. Veliko bolje se počutim, rane so mi obvezali s povoji in stavim, da so nanje nanesli zdravilna mazila. Poleg tega so me do bleščečega umili, zdaj se moja dlaka spet belo svetlika.
Zakopljem se v svojo magijo in moč, ki sem jo pridobila usmerim v hitro preobrazbo. Čez trenutek tihe, rezke bolečine sem zopet dekle. V umazanih zažganih oblačilih se sesedem na mehko blazino na kateri sem ležala. Globoko vdihnem, da se zberem, nato pa s spretnimi prsti odklopim ovratnico in jo zabrišem pod posteljo. Potem tiho vstanem in se opotekajoč ob zidu primajem, do široke okenske police. Nerodno splezam nanjo in se zazrem v velikansko mesto pred menoj. Prelepo je. Vse lesene hišice so pokrite s snegom, krasijo pa jih božični okraski. Božič prihaja! Ob tej misli se srečno nasmehnem in čelo pritisnem ob hladno steklo. Obožujem božič, vse je tako pravljično in lepo in udobno. Je se dobra hrana in pije vroča čokolada. Obožujem čokolado…
------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Po tiho odprem vrata, da slučajno ne bi prestrašil novega ljubljenčka in jih prav tako nežno zaprem za sabo.
»Naročil sem ti najboljše dele…« začnem, a se ustavim, ko zagledam prazno leopardovo ležišče in deklico, ki zasanjano strmi skozi okno. Ob mojem glasu se hitro obrne in prestrašeno razpre oči. Njeni ravni temno rjavi lasje so neenakomerno dolgi in zažgani, tudi njena obleka ni v najboljšem stanju, obraz je ozek in utrujen.
Zberem se in iz rokava spustim kratko bodalo: »Kdo si in kje je moj leopard?« besno zarenčim.
»Jaz sem tvoj leopard,« spregovori po nekaj trenutkih tišine in strmenja. Glas se ji trese. »Spreminjevalka oblike sem,«
»Lažnivka!« siknem in se popolnoma približam in bodalo naperim proti njej.
»Ne…« zamrmra. »Prisežem…« zapre oči in po kratkem zaslepljujočem blisku pred mano spet stoji snežena leopardinja. Zamaje se in komaj jo prestrežem, ko se zvali z okenske police. Nato jo nezavestno položim na njeno blazino.
Z roko si sežem skozi lase. Moj ljubljenček je v resnici dekle, za katero bi bilo najbolje, če nikoli ne bi prišla. Če kdorkoli izve, da imam za ljubljenčka spreminjevalca oblike… Ubili jo bodo. Kaj naj naredim?
___________________________________________________________________
Upam, da vam je bil del vsec! Danes kar precej daljsi...
Hvala vsem, ki ste prebrali<333
»Boš kar obupal?« dvignem obrvi in se trudim prikriti smeh.
»Že uro in pol tavava po gozdu in iščeva bitje, ki po vsej verjetnosti sploh ne obstaja. Poleg tega za božič, RES nočem biti bolan. Oliver, ja dozdeva se mi da sem obupal,« reče ves zaripel v obraz.
Ne morem si pomagati in čez obraz se mi razleze širok nasmešek: »Daj no! Samo še malo, obljubim, potem se vrneva v grad.«
»Ti kar išči to zver, jaz odhajam!« požene konja in požvižga stražarjem, naj mu sledijo.
Tudi jaz poženem konja, a v nasprotno smer. Dober občutek imam glede letošnjega lova in ne nameravam še odnehati.
»Gremo punca!« spodbodem kobilo, ko se sunkovito ustavi in plašno obrača ušesa. Navadno ni taka. Hitro se zbere in nadaljujeva pot, ubogljivo preide v kas in nato v galop. Lepe enakomerne korake uduši bleščeče bela odeja. Nenadoma trzne in se postavi na zadnje noge ter divje zarezgeta. S treskom pristanem na tleh in prisežem, da vidim cele galaksije zvezd. Kobila pa prestrašeno zagalopira stran, da lahko le nemočno zrem za njo. Dobro, da sem vsaj pristal v mehkem snegu. To bi se lahko končalo veliko hujše. Hitro se poberem in s hlač otresem sneg. Kaj je žival tako prestrašilo? Tiho se odpravim proti bližnjim gosto posejanim smrekam, ki rastejo pod velikim balvanom.
Počasi odmikam veje, da me slučajno na bi zasula cela skladovnica snega.
Za smrekami je majhna jasica, ki nato meji na balvan, povsod se nežno blešči sneg in na skalo odbija magične vzorce. Drobna meglica ovija ta delček, kot da sploh ni povezan z ostalim gozdom. V sivem kamnu je nekakšna votlina, a ne vidim v notranjost, tam je le črna tema… Kraj je res nekaj posebnega. Vzame sapo. In tukaj je še nekaj… Presenečeno počepnem in z roko zdrsnem prek jasnega obrisa velike šape. Še več jih je. Počasi dvignem glavo, in ko vidim kdo je njihov lastnik… No to mi je šele vzelo sapo. Mačka, umazana, zažgana, raztrgana,… ampak nedvomno.
»Sneženi leopard,« zašepetam in se previdno približam. Roko iztegnem proti glavi in nežno zdrsnem po sprijetem krznu. Sunkovito vdahnem, ko sklonim uho h gobcu in začutim nežen zverinski dih.
»Moja si,« šepnem speči leopardki, ki leži pred mano, nato pa iz žepa izvlečem piščalko in zapiskam dogovorjeni znak.
Toplo je.
Prijetno toplo.
In ne boli.
Ne žge.
Počasi odprem oči. Nato jih zaprem. In še enkrat odprem.
Na hitro ošinem prostor. Lepo opremljena soba z veliko posteljo, kaminom in polno knjižno polico, ter foteljem. Na postelji sedi fant s svetlimi kodri med njimi pa mu počiva zlata kronica. Ob tem mi srce začne hitreje biti. Ne zaradi tega ker bi mi bil všeč, zaradi strahu. Na fotelju udobno nameščen poležava drugi fant z rjavimi, lepo razmršenimi lasmi.
»Dobro jutro punca!« se oglasi zaskrbljen glas rjavolasca. »Si se le zbudila!«
»Zelo intelektualno naju gleda,« komentira tisti z zlato kronico in preučuje moje sive oči.
Rjavolasec prhne in se sprehodi do mene. Napadalno se postavim na noge in zarenčim. Želim se pognati v najbolj oddaljen kotiček sobe, a mi močna ovratnica to onemogoča.
»Hej! Nič ti ne bom storil,« pomirjujoče reče in mi nekaj nežno šepeta. Z grozo opazim njegova zašiljena ušesa in čudna oblačila. O ne! Kje sem se znašla?
»Mislim, da je lačna,« reče svetlolasec in vstane s postelje. »Vrnil se bom, ko jo nahraniš. Nočem umreti pod ostrimi čekani tvoje nove mucice.« za sabo hrupno zaloputne vrata. Drugi vilinec pa le zavije z lepimi zlatorjavimi očmi.
»Najbrž ima kar prav, naročil bom nekaj za pod zob,« s temi besedami vstane in še on izgine iz sobe. Zaradi tega si kar oddahnem.
Leno se pretegnem in zazeham, da se vidijo vsi moji ostri zobje. Veliko bolje se počutim, rane so mi obvezali s povoji in stavim, da so nanje nanesli zdravilna mazila. Poleg tega so me do bleščečega umili, zdaj se moja dlaka spet belo svetlika.
Zakopljem se v svojo magijo in moč, ki sem jo pridobila usmerim v hitro preobrazbo. Čez trenutek tihe, rezke bolečine sem zopet dekle. V umazanih zažganih oblačilih se sesedem na mehko blazino na kateri sem ležala. Globoko vdihnem, da se zberem, nato pa s spretnimi prsti odklopim ovratnico in jo zabrišem pod posteljo. Potem tiho vstanem in se opotekajoč ob zidu primajem, do široke okenske police. Nerodno splezam nanjo in se zazrem v velikansko mesto pred menoj. Prelepo je. Vse lesene hišice so pokrite s snegom, krasijo pa jih božični okraski. Božič prihaja! Ob tej misli se srečno nasmehnem in čelo pritisnem ob hladno steklo. Obožujem božič, vse je tako pravljično in lepo in udobno. Je se dobra hrana in pije vroča čokolada. Obožujem čokolado…
------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Po tiho odprem vrata, da slučajno ne bi prestrašil novega ljubljenčka in jih prav tako nežno zaprem za sabo.
»Naročil sem ti najboljše dele…« začnem, a se ustavim, ko zagledam prazno leopardovo ležišče in deklico, ki zasanjano strmi skozi okno. Ob mojem glasu se hitro obrne in prestrašeno razpre oči. Njeni ravni temno rjavi lasje so neenakomerno dolgi in zažgani, tudi njena obleka ni v najboljšem stanju, obraz je ozek in utrujen.
Zberem se in iz rokava spustim kratko bodalo: »Kdo si in kje je moj leopard?« besno zarenčim.
»Jaz sem tvoj leopard,« spregovori po nekaj trenutkih tišine in strmenja. Glas se ji trese. »Spreminjevalka oblike sem,«
»Lažnivka!« siknem in se popolnoma približam in bodalo naperim proti njej.
»Ne…« zamrmra. »Prisežem…« zapre oči in po kratkem zaslepljujočem blisku pred mano spet stoji snežena leopardinja. Zamaje se in komaj jo prestrežem, ko se zvali z okenske police. Nato jo nezavestno položim na njeno blazino.
Z roko si sežem skozi lase. Moj ljubljenček je v resnici dekle, za katero bi bilo najbolje, če nikoli ne bi prišla. Če kdorkoli izve, da imam za ljubljenčka spreminjevalca oblike… Ubili jo bodo. Kaj naj naredim?
___________________________________________________________________
Upam, da vam je bil del vsec! Danes kar precej daljsi...
Hvala vsem, ki ste prebrali<333
13. December 2024
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zanimivo, zelo me zanima, kaj se bo zgodilo naprej
2
13. December 2024
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Uuu ful všeč mi je tale del!! Pa ful me zanima zakaj bi ubili tisto punco če izvedo da je spreminjevalka oblike, začenjam misliti, da imajo vilinci in spreminjevalci neko sovražnost med sabo.
2
13. December 2024
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
lovammmm
2
13. December 2024
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
wowww to se pa zapleta :o
gotta say da sm najprej mislna da sta neka dva ulovila tistga tipa in ga uklenila in misleta d je punca ampk pol sm pogruntala xD
no ja res upam da bo okej
in ki se ji je zgodilo?!?!?
gotta say da sm najprej mislna da sta neka dva ulovila tistga tipa in ga uklenila in misleta d je punca ampk pol sm pogruntala xD
no ja res upam da bo okej
in ki se ji je zgodilo?!?!?
1
13. December 2024
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zanima me kakko je ime leopardki.
1
15. December 2024
Moj odgovor:
drevo.si
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
ne maram ga
hej
ugotovila sn da je en ajevc vame ampak jaz ka zlo ne maram med malco me skoz geda skoz se neki šopir in res ga ne mmaarraammmm!!!! bojim se da bo nasledne leto ko nas premešajo napisal da hoče bit z mano pomagite
ugotovila sn da je en ajevc vame ampak jaz ka zlo ne maram med malco me skoz geda skoz se neki šopir in res ga ne mmaarraammmm!!!! bojim se da bo nasledne leto ko nas premešajo napisal da hoče bit z mano pomagite
Pred 21 urami
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
komentiram preden je objavljeno...kulskooo
komi ...
Pred 1 uro