"Kaj si počel tako dolgo? Veš, ob sobotah ti delas zajtrk in ti ga nisi naredil!" se je jezil sivolas gospod. ";radley, saj je ura komaj seden zjutraj. Zakaj potrebuješ zajtrkovati tako zgodaj?" je vprašal fant. Gospod pred njim, ki mu je očitno bilo ime Bradley, se je nakremžil, nato pa rekel:"Manj sprašuje, več delaj. Alo, hitro mi naredi nekaj." "Že grem" se je oglasil fant. Nekaj trenutkov kasneje, ko je delal sendvič, se je iz dnevne sobe zaslišal glas:"Henry, prinesi mi prosik kavo, nanjo čakam že od kar sem se zbudila." Fant, ki so ga klicali Henry, je zavzdihnil. Vzel je lonček in vanj nalil že skuhano kavo, nato pa jo onesel ženski v dnevni sobi. Bila je okroglična gospa, zato je bilo čudno, da je še karkoli spravila vase. Fant se je hitro vrnil v snežno belo kuhinjo, z modernimi aparati, za razliko od dnevne sobe; ta je bila stara in umazana, in prav zato je fant nerad vstopal vanjo. Po nekaj dolgih in mučnih trenutkih tišine, ki so jo občasko zmotili rezanje ali šumenje hrane, je moški spregovoril:"Veš, Kathryn, morali bi iti na počitnice. Lahko gremo v začetku avgusta, čez dobra dva tedna." Ženska, ki je sedela na kavču, in ji je bilo ime Kathryn, se je obotavljala, a nazadnje le spregovorila:"Ja, mogoče bi res lahko šli. Ampak kam bi dali Henryja za ta čas?"...
——————————————
Ta del je bil malo krajši, do naslednjega pa boste morali malo počakati ;). Vesela bom lajkov in komentarjev.
Lepo bodite,
#S2
——————————————
Ta del je bil malo krajši, do naslednjega pa boste morali malo počakati ;). Vesela bom lajkov in komentarjev.
Lepo bodite,
#S2
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!






Pisalnica