-sobota
Dragi dnevnik
Danes bom končno šla domov. Že zjutraj sem dala v velike vrečke, ki mi jih je včeraj prinesla mami moje stvari. Vse sem lepo zložila in dala na kupčke knjige sem dala posebej katere bom dala Nejcu in katere gredo z mano domov. Nato sem se spomnila, da bi lahko svoje knjige, ki jih ne potrebujem darovala drugim otrokom npr. v bolnici je zagotovo veliko otrok, ki bi imelo radi kakšno knjigo, igračo,… Tako, da sem se odločila, da ko pridem domov naredim kupčke za kam je kaj. Ko sem vse uredila sem šla k Nejcu in mu delala družbo. Ko sem bila tam samo deset minut je prišel zdravnik pome in mi rekel, da moram iti še nekaj narediti saj preden grem morajo še enkrat izmeriti srčni utrip in mi odvzeti malo krvi. Odšla sem z njim in Nejcu sproti še dala knjige. Vesel jih je bil saj nobene od njih še ni prebral. Ko sem končala z pregledom sem šla v svojo sobo in počakala na mojo mamo. Ko je prišla je vzela moje vreče in sva odšli v njen siv avto. Usedla sem se in dala moje bergle na sedeže poleg mene. Ko sva prišli pred naš blok sem počasi in previdno odšla do dvigala. Pred dvigalom sem počakala mojo mami in zraven razmišljala kako bo bilo ko bom prišla v ponedeljek v šolo. Nato je prišla moja mami, ki je nosila moje vreče. Hotela sem ji pomagati ampak mi ni pustila. Poklicala sem dvigalo in počakala, da je prišlo dol. Ko sva z mami ustopili je odložila vreče in sva šli počasi do našega nadstropja. (Ne vem zakaj to opisujem). Takoj ko sem prišla v naše stanovanje sem odšla v mojo sobo iti delati kupčke za podariti. Nabrala sem res veliko igrač in knjig, ki so bile v velikih škatlah še od takrat ko sem se preselila. Vse sem dala lepo v eno škatlo in jih postavila na tla ob moja vrata. Potem ko sem bila prepričana, da sem že vse zložila sta mi Ana in moja mami pomagali odnesti škatle dol do našega avta. Cel prtljažnik je bil polen kartonastih škatel. Odpeljale smo se naprej do bolnice in jim dale skoraj vse škatle. Zdravnik, ki je to prevzel je bil res vesel, da tako lepo pomagamo. Potem smo odšle še do ustanove kjer lahko daruješ stvari, ki jih ne potrebuješ več. Vsi so se nam zahvalili in smo odšle domov. Tam sem se samo še ulegla na mojo udobno posteljo in zaspala. Se vidiva jutri.
Upam, da ti je bil del všeč.
lp boby
Dragi dnevnik
Danes bom končno šla domov. Že zjutraj sem dala v velike vrečke, ki mi jih je včeraj prinesla mami moje stvari. Vse sem lepo zložila in dala na kupčke knjige sem dala posebej katere bom dala Nejcu in katere gredo z mano domov. Nato sem se spomnila, da bi lahko svoje knjige, ki jih ne potrebujem darovala drugim otrokom npr. v bolnici je zagotovo veliko otrok, ki bi imelo radi kakšno knjigo, igračo,… Tako, da sem se odločila, da ko pridem domov naredim kupčke za kam je kaj. Ko sem vse uredila sem šla k Nejcu in mu delala družbo. Ko sem bila tam samo deset minut je prišel zdravnik pome in mi rekel, da moram iti še nekaj narediti saj preden grem morajo še enkrat izmeriti srčni utrip in mi odvzeti malo krvi. Odšla sem z njim in Nejcu sproti še dala knjige. Vesel jih je bil saj nobene od njih še ni prebral. Ko sem končala z pregledom sem šla v svojo sobo in počakala na mojo mamo. Ko je prišla je vzela moje vreče in sva odšli v njen siv avto. Usedla sem se in dala moje bergle na sedeže poleg mene. Ko sva prišli pred naš blok sem počasi in previdno odšla do dvigala. Pred dvigalom sem počakala mojo mami in zraven razmišljala kako bo bilo ko bom prišla v ponedeljek v šolo. Nato je prišla moja mami, ki je nosila moje vreče. Hotela sem ji pomagati ampak mi ni pustila. Poklicala sem dvigalo in počakala, da je prišlo dol. Ko sva z mami ustopili je odložila vreče in sva šli počasi do našega nadstropja. (Ne vem zakaj to opisujem). Takoj ko sem prišla v naše stanovanje sem odšla v mojo sobo iti delati kupčke za podariti. Nabrala sem res veliko igrač in knjig, ki so bile v velikih škatlah še od takrat ko sem se preselila. Vse sem dala lepo v eno škatlo in jih postavila na tla ob moja vrata. Potem ko sem bila prepričana, da sem že vse zložila sta mi Ana in moja mami pomagali odnesti škatle dol do našega avta. Cel prtljažnik je bil polen kartonastih škatel. Odpeljale smo se naprej do bolnice in jim dale skoraj vse škatle. Zdravnik, ki je to prevzel je bil res vesel, da tako lepo pomagamo. Potem smo odšle še do ustanove kjer lahko daruješ stvari, ki jih ne potrebuješ več. Vsi so se nam zahvalili in smo odšle domov. Tam sem se samo še ulegla na mojo udobno posteljo in zaspala. Se vidiva jutri.
Upam, da ti je bil del všeč.
lp boby
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ta Do je tolko prijazna! Loh bi bla zgled vsem ostalim! :heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:
1
car
vsi majo radi jana ta zgodba me je ganila #jokam
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
vsi majo radi jana ta zgodba me je ganila #jokam
2
car
Moj odgovor:
aggaga
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(312)
Srednje.
(192)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(52)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Sam tak likam!!!!:kissing_heart::heart_eyes::blush::wink::innocent::grin::relaxed:
Lp, ...