*b*poglavje 6./Mrzlo vreme*b*
*modra*četrtek-4.9.*modra*

Za razliko od ostalih dni sem se zbudila zadnja. Celotno noč sem se namreč prebujala. "Lessie, zbuditi se moraš." je kar se da nežno rekla Amaris in odšla na drugo stran sobe. "April, kolikokrat še, da se zbudi??!!!" je zakričala Amaris in April vrgla iz postelje. Hitro sem se oblekla v šolsko uniformo, si počesala lase in si pripravila torbo. "Danes imamo prvi dve uri jezdenja zmajev." je bila vesela June, medtem ko ji je Margo poiskušala spraviti gumico ven iz zavozlanih las. Ko je Margo končno uspela rešiti gumico, smo pohitele na zajtrk.

Jedilnica ni bila polana. Ravno obratno. Zasedenih je bilo komaj sedem miz. "Kje pa so vsi?" je vprašala April. "Nevem, mogoče še spijo?" je predlagala June. "Dvomim. Zajtrk se je začel že pred desetimi minutami." je odvrnila Marie. Usedle smo se za mizo, in počakale fante. Po zajtrku smo odšli na zadnjo stran šole, in tam počakali učiteljico Hoops. Vreme je bilo oblačno in hladno. Pravo jesensko vreme.

"Danes bomo nadaljevali kjer smo ostali nazadnje. To uro, bo vsak posebej preletel vsa vremena, jaz pa vas bom štopala. Tisti z najboljšim rezultatom dobi dodatne točke. Naslednjo uro, pa bo vsak vadil na vremenu, kjer mu gre najslabše." je rekla učiteljica. "Sedaj pa po svoje zmaje, da začnemo čim prej s testiranjem." je rekla učiteljica, in začela spreminjati areno v različne vremenske pasove.

V hlveu je bilo mrzlo. Dobesedni hlad je butnil v mene ko sem odprla vrata. "Hej Amethyst." sem rekla, ko sem odprla njegov boks. "Imava končno ure letenja?" me je vprašal Amethyst. "Kaj pa se je zgodilo z *i*Dober dan Lessie, moja najljubša lastnica?*i*" sem vprašala Amethysta. "No, okej." sem odgovorila ko mi Amethyst še vedno ni odgovoril. "Ja, danes imava dve uri letenja." sem mu odgovorila in mu začela zapenjati sedlo. "Si še imela kakšne sanje?" me je vprašal Amethyst. Odkimala sem. "Sva pa z Amaris prišli na idejo, zakaj se vse to dogaja. Danes morava v knjižnico da preveriva če to drži." sem odgovorila in ga odpeljala ven iz hleva.

"Will, kar začni, čez tri, dve ena, zdaj!" je zaklicala učiteljica in Will ter Ali sta se pognala po terenu. Učiteljica je nastavila pet vremenskih pasov: *b*saharski pesek in veter, orkanski veter, nevihta, toča*b* in *b*snežni metež.*b* Ko je končal Will, so mu sledili še vsi ostali, in na koncu, po Amaris in Nebulossi sva bila na vrsti midva z Amethystom. "Alessia, na zdaj štartaj!" je zaklicala učiteljica, ki je stala na cilju. "3,.....2,.......,1.......ZDAJ!" in z Amethystom sva se pognala v saharski pesek. Malce naju je zanašalo, in pesek nama je lezel v oči in usta, a na srečo sem nato pomislila že prej. Obraz sem si prekrila s šalom, Amethystu pa z ruto. Letela sva čez saharo, in kmalu sva prešla v drugi pas. Orkanski veter. Na žalost nama je odpihnilo ruto in šal, in Amethyst je komaj letel. A nato sem se nečesa spomnila. "Amethyst, odpri krila, in pusti da naju veter nosi!" sem zakričala in upala da me je Amethyst slišal skozi glasen veter. In res, takoj ko sva se z Amethystom prepustila vetru, naju je ta ponesel do tretjega pasu. Na vrsti je bila nevihta. Izogibala sva se vsaki streli, in po naju je tekel mrzel dež. A ni bilo tako težko, saj sva se morala ogniti samo strelam. Nato pa je bila toča. Temu se nisva mogla kar ogniti, in sva utrpela kar nekaj bušk in modric, a na vrsti je bil najin najljubši pas. Snežni metež. Z Ametystom sva lahkotno letela skozi snežni metež, ki je bil tako močen, da sva komaj videla cilj, na drugi strani arene. "Dajmo Amethyst, potrudi se." sem rekla Amethystu, in poletela sva še hitreje. Cilj sva prečkala pri petih minutah in desetih sekundah.

"Sedaj ko ste vsi opravili testiranje, greste lahko na odmor. Čez deset minut se spet dobimo tukaj." je rekla učiteljica in odšla v šolo. "Lessie, sneg imaš v laseh." je rekla Amaris in mi začela odstranjevati snežinke iz las. "Hvala." sem rekla in ji začela pomagati. Ob stiku z Amarisino roko, so se snežinke stopile, ko pa sem se jih jaz dotaknila, pa so še bolj zamrznile. Amaris se je dotaknila moje roke, in svojo takoj ob dotiku tudi umaknila. "Mrzla si, tako kot takrat ko smo šli na izlet." je rekla Amaris, in pogledala svojo roko. Svoji roki sem hitro utaknila v žepe svoje jopice. "Oprosti, nisem hotela." sem rekla. "Saj je vredu. Danes morava v knjižnico." je rekla Amaris, in z mano odšla do najnih zmajev. Učiteljica je prišla malo za tistim, in nadaljevali smo z treningom. Nato je začelo deževati in čas je bil za malico.

Tretjo uro smo imeli na urniku napoje. Učilnica je bila v kleti, in ko si stopil tja, je vate buhnil vonj po plesni. Učiteljici je bilo ime Helen Vines. Izgledala je zelo prijazno. Razkazala nam je učilnico, in zopet smo se morali predstaviti. Po koncu ure, je Jack rekel, da se mu ta učiteljica zdi preveč vesela, da bi učila tako temačen predmet kot so napoji.

Četrta ura je bila jezik zmajev. Učitelj Lubin, je najprej pregledal nalogo, nato pa nam je razlagal o različnih jezikih, ki jih govorijo zmaji, in kako nekateri zmaji, ne govorijo nobenega znanega jezika in tako dalje. Nato smo imeli zadnjo uro male magične živali. Učetljica nam je pokazala kako pravilno poskrbeti za krila leteče mačke, in nato nam jih je tudi narisala, da smo si jih prerisali v zvezke. Nato je zvonilo in imeli smo kosilo.

"Danes je šel pouk zelo hitro mimo." je rekel Sebastian medtem ko smo jedli kosilo. Vsi smo se strinjali z njim. "In Lessie, si ljubosumna da sem te premagal za dve sekundi?" je vprašal Will. "Ni pošteno. Ti dobiš dodatne točke, jaz pa ne." sem rekla. Še vedno nisem pozabila kaj se je zgodilo po prvi uri. Učiteljica je rekla, da je Will dobil najhitrejši čas, in zato dobi nekaj dodatnih točk. "No, ampak ne bomo pozabili, kako dobra sta bila z Amethystom, ko sta letela skozi snežni metež, ali pa ko sta letela skozi orkan." je zasanjano dejala April. "Jadrala April. Jadrala sta skozi orkan." jo je popravila Amaris. "Greva zdaj v knjižnico?" se je nato ta obrnila proti meni. Prikimala sem in odšli sva v knjižnico.

"Kaj sploh iščeva?" me je vprašala Amaris ko sva prišli v knjižnico. "Eno knigo. Zadnjič sem jo videla tukaj nekje." sem rekla in hodila med policami, da bi našla to knjigo. "Našla." sem rekla in povlekla knjigo z naslovom: *i*Spomini in sanje.*i* "Če ni nič kaj takega napisano v tej knjigi, ni v nobeni." sem rekla in začela listati po knjigi. Nekaj časa sem listala, in našla stran na kateri je pisalo: *i*Kako izbrisati spomine in jih nadomestiti.*i* "To je to kar si mi včeraj razlagala. Nekdo ti ukrade spomin in ga zamenja. In za to mora biti ta oseba zelo izurjena za te stvari." sem rekla. "Piše tudi kje, kako dobiti nazaj te spomine?" me je vprašala. Malo sem še brala in na koncu odkimala. "Nikjer, a najbrž ti lahko ta spomin vrne samo oseba, ki ti ga je vzela." sem rekla in zaprla knjigo. Nato sem se zastrmela skozi okno. Zunaj je divjala zelo močna nevihta. "Morda je še kakšna knjiga o tem." je rekla Amaris, in začela hoditi od police do police in iskati kakšno knjigo. Po skoraj uri iskanja, branja in gledanja skozi okno, sva se udali, pospravili vse knjige in odšli iz knjižnici. "Greva malo ven?" me je vprašala Amaris, in prikamala sem. Čez glavi sva si potegnili kapuci in odšli sva na dež.

Odhiteli sva do hleva, kjer sva odšli vsaka do svojega zmaja. Na srečo sta Amethyst in Nebulossa imela boksa drug ob drugem. "Kaj bova pa zdaj?" sem jo vprašala, ko sva se usedli na seno ob boksih. "Nevem, a moreva ugotoviti kdo je ta oseba v sanjah. Kakor si omenila, je v resni nevarnosti." je rekla Amaris, in se začela igrati z zapestnico ki ji je visela na roki. "No, dovolj takšnih žalostnih stvari." je rekla Amaris, in dvignila pogled. "Kaj se dogaja s tabo in Willom?" me je vprašala. "Kako to misliš?" sem vprašala. "Oh, daj no. Prav vidi se, da ti je všeč." je rekla Amaris in privzdignila obrvi. "Ista si kot April in June." sem rekla, in objela Amathysta, ki je naslonil glavo na moja kolena. "Ta pogovor še ni končan, da veš, a vseeno morava nazaj v šolo." je rekla Amaris, in mi pomagala vstati. Nadeli sva si vsaka svojo kapuco in odšli proti šoli.

Ko sva prišli, je že bila večerja. Vsi so že sedeli za mizami in jedli iz svojih krožnikov. Vsedli sva se na svoja mesta, in začeli jesti. Jedilnica je bila zopet na pol prazna. "Ampak tisti pretep je bil res smešen." se je pogovarjala April z Jackom. "A ne. Zakaj sta se sploh stepla?" je vprašal Jack. "Kaj se je zgodilo?" sva vprašali jaz in Amaris. "Dva iz prvega letnika za samoroge sta se stepla, ker naj bi en rekel drugemu da je njegov samorog bolj roza kot nejgov, in na koncu sta se stepla. Mislim kakšna otroka." je rekla Margo. "Margo, mi podaš sol." je rekel Sebastian, in Margo mu je podala poper. "Rekel sem sol." je rekel Sebastian, ki je mislil, da se Margo zafrkava iz njega. "Aja, oprosti." je rekla Margo, in mu podala sol. "Em, a si ti vredu?" sem vprašala Margo, ki je jedla juho z vilico. "Ja, ja, vredu sem." je rekla. Nato jo je Will vprašal koliko prstov vidi, in ona je rekla da jih vidi šest. Will ji je kazal tri prste. "Ali si samo utrujena, ali pa rabiš očala." je rekla Marie. "Ne, ne, vredu sem." se je poiskusila braniti Margo. "Pridi, peljala te bom v ambulanto." sem se ponudila, in prijela Margo za roko.

"Res Lessie, ne rabiš me peljati." je rekla Margo, ko sva zapustili jedilnico. "Vseeno, ti mora zdravnica pregledati oči." sem rekla, in jo odpeljala v ambulanto. Tam ji je medicinska sestra pregledala oči, in ji na koncu pričarala očala. "Hvala, da si jo pripeljala." je rekla medicinska sestra, ter naju pospremila do vhoda v ambulanto.

Ura je bila sedem ko sva prišli v našo sobo. "Wow, kako lepa očala imaš." je rekla June. "Zdaj naju ne bodo mogli več zamenjevati." je rekla Marie, medtem ko si je pihala sveže nalakirane nohte. Hitro sem se preoblekla v pižamo, in spustila lase iz čopa. "Ti lahko naredim kitke?" me je vprašala Amaris. Prikimala sem, ter se vsedla na posteljo zraven nje. Nato je začela delati kitke, zraven pa sva gledali filme. Po skoraj uri in pol, je končala. "Kaj ti je pa vzelo tako dolgo?" sem jo vprašala. "Oh, saj veš, imaš zelo zavozlane lase, in da to vse razčešeš, rabiš kar nekaj časa." je rekla Amaris, ter odšla do okna, da bi pogledaloa kakšno vreme je. "Ali se samo meni zdi, ali je res zelo mrzlo?" je vprašala Amaris. "Zdaj ko rečeš, res je." je rekla Marie. Ko je Amaris pogledala skozi okno je videla majhne snežinke, kako letijo. "Kako je že lahko sneg, če se je komaj začel september?" je vprašala June. Snežilo ni niti dve minuti, ko je zunaj tekala učiteljica Hoops, do arene, kjer je nekaj zamahnila z roko, in nehalo je snežiti. Tudi topleje je postalo. "Vrjetno je učiteljica pozabila odstraniti snežni metež od danes." se je zasmejala April. Nato se je zabliskalo in zopet je začelo deževati. Okoli desetih smo se odpravile spati. Samo dotaknila sem se postelje in sem že spala.

V sanjah, sem tekala po domači ulici. Za mano je tekala oseba, ki je klicala Asia. Nato so se sanje spremenile. Hodila sem po gradu, zavila sem po stopnicah navzdol, v klet. Tam so bile ječe. V eni izmed njih je sedela gospa. Imela je črne skodrane lase, ki si jih najbrž ni počesala že nekaj časa. Nosila je črno obleko z zelo dolgimi rokavi in zlatim pasom. Na njenem obrazu se je kazala škodoželjnost. Naenkrat se je zabliskalo in zagrmelo, ter vrata njene ječe so dobesedno odletela iz tečajev. Pobegnila je iz ječe, po stopnicah in nato na prostost, proti temačnemu gozdu. Naenkrat sem se prebudila. Po meni je mezel mrzel pot. Pogledala sem na uro: *i*00.04.*i* "Lessie?" je vprašala Amaris. "Kaj se je zgodilo?" me je vprašala. "Pridi." sem rekla, se hitro oblekla v plaš, in odšla iz sobe. Odhiteli sva po stopnicah dol, do vhoda šole. Vrata so bila odprta, zato sva odšli do kleti. Tam je bil še en izhod, ki ni bil zaklnejen. Nadeli sva si kapuci in odšli ven. Stekli sva do hleva, kjer sva se vsedli na kopico sena še od popoldneva. "Kaj se je zgodilo?" me je zopet vprašala Amaris. Povedala sem ji za sanje. "Če je bilo to res, bodo čez nekaj dni vedeli vsi na šoli, in takrat bova morali do ravnateljice." je rekla Amaris, ko sem ji povedala kaj sem sanjala. Malo sva še ostali v hlevu, nato pa sva se odpravili nazaj do šole. V sobi sva hitro zaspali nazaj.
.
.
.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Osmi del, upam da vam je bil všeč.
Bye
K. :kissing_heart::popcorn: