Hej!:hugging: Kako ste? Upam, da ok.:kissing_heart: Začenjam z novim delom:stuck_out_tongue_closed_eyes: in res vas prosim, da si ga preberete in kliknete :heart: če vam je všeč (upam, da vam bo):wink:, ker se mi včasih zdi da skoraj nihče ne bere moje zgodbe .:confused::disappointed_relieved:

Med tem je Hana tavala po temni, prašni cesti. Ni vedela kam, le čim dlje od doma. Ljudje, ko so se v poznih večernih urah vozili mimo nje, so jo začudeno opazovali. Kmalu je začelo postajati svetleje in na nebu se je pojavilo jutranje sonce, ki je Hani prijetno božalo lica. Naenkrat pa jo je nekdo prijel za ramo. Zakričala je od groze in se obrnila, da bi videla kdo je, toda v tistem se je vse okrog nje začelo vrteti. Zdelo se ji je kot, da je v močnem vrtincu. Čez nekaj trenutkov se je spet vse pomirilo in padla je na trda tla. Sedela je na širnem travniku pred njo pa je stala čudovita gospa. "Sončna vila!" je dahnila od presenečenja. "Kliči me Viktorija," se je nasmehnila vila "In oprosti za trd pristanek, zelo se mi je mudilo." Nato se je ozrla naokoli: "Izgleda, da tudi ostali zamujajo, počakati morava še nanje." "Kdo ostali..." a še preden je Hana uspela dokončati stavek so pred njo padle tri postave - dva fanta (med njima je bil tudi Patrik) in deklica. Zmedeno so se ozirali na okoli ob njih pa so stali trije vilinci, ki so rekli: "Pripeljali smo jih Viktorija." "Torej lahko začnemo" je ta odvrnila in nato so se pred njo kar naenkrat pojavila čudovita vrata. Odprla je in pred njimi se je pojavila čudovita dežela. "Dobrodošli v Villandiji, deželi vil, čudežnih bitij in čarovnije!"