10. del
In tole je zadnji del!
Jej!
In tako sva mu z Jakom sledila čez celo mesto. Peljala sem se že kakih deset minut, ko je zavil na makedamsko cesto ob kateri teče peš in kolesarska proga. In kmalu se je ustavil pri na videz zapuščenem skladišču. Jake se je parkiral bolj stran, da je zgledalo kot, da gre hodit. Jaz pa sem se skrila za pločevinasto steno skladišča. Ko me je nekaj prijelo za ramo (spet:rolling_eyes:). Obrnila sem se in takrat je rekel: »Grace?!.«
Bil je David. Hitro sem mu prijela usta in ga pritisnila ob steno skladišča.
»Boš bil tiho?« sem vprašala in pokimal je.
»Kaj delaš tu?« je vprašal šeptaje.
»To te ne briga.« sem odgovorila in takrat je gospod U. izstopil iz avta.
Valerie sem takoj poslala koordinate in ji načrtala pot.
»David, ostani tukaj.« sem mu ukazala.
A on je začel »intervju«: »Zakaj? Kaj sploh delaš tu? Kdo si v resnici?«
»Zato ker je nevarno, zaupni podatki, sem navadna oseba in res sem Grace Casstelan.« sem zdrdrala.
Jake se je začel prebliževati gospodu U. in rekel: »Takoj dvignite roke na vidno polje!«
Gospod U. se je obrnil in ko je videl, da jaku na prstih visijo lisice je začel z tekom. David je želel pogledat kaj se dogala in stekel.
»David, ne!« sem se zadrla in stekla za nijm.
Valerie se je v tistem trenutku pripeljala in gospodu U. z avtom zaprla pot, tako, da se je on obrnil in tekel proti Jaku. In v zadnjem trenutku preden bi ga Jake prijel se je U. izmuznil in tekel proti skladišču. In jaz sem le stala tam in držala, Davida, da ni stekel proti nevarnosti.
»Kdo si?!!!!« se je zdajle David zadrl.
»Sem nekdo in tega ti ne smem povedati!«
»Kdo si?!!« je že besnel.
»Sem vohunka. Prav?«
Premaknila sem se dalje, da bi lahko pomagala a David je rinil dalje.
»Ne!« sem mu rekla.
A ni me ubogal. Stekel je dalje in jaz za njim. In takrat je gospod U. povlekel pištolo. David je hodil naravnost bliže in jaz sem ga zadržala in vlekla k sprehajalni poti. In nato sva zaslišala strel. Jake se je strelu enostavno izmaknil a tako je strel zadel Davida. Zgrudil se je in videla sem kako mu je pri rebrih tekla kri. Videla sem valerie, ki je naredila tri premete in se približala usumljencu. Odmevalo mi je v ušesih. Zdaj nas je gledalo že vsaj deset ljudi. Sploh nišesar nisem zaznala. Prelival me je strah. Strah pred strelom. V šoku sem šele po minuti odreagirala in tako takoj segla po telefonu in poklicala rešilce.
»Dober dan! Pri telefonu Grace.« sem začela.
»Pozdravljena! Kako vam lahko pomagamo?«
»Sem pri zapuščenem skladišču na robu mesta. Tukaj imamo poškodovanega fanta. Bil je…« sem še izdavila a v tistem trenutku sem se ustavila, saj sem zaslišala strel. Nisem se izmaknila in strel me je zadel čisto blizu srca. Zgrudila sem se na tla in izpustila telefon.
»Gospodična Grace?!« je donelo iz telefona.
Obrnila sem glavo in videla Valerie in Jaka, ki tečeta proti meni. Pustila sta usumljencu, da jima je pobegnil le zaradi mene. Valerie je stopila k meni. Malo stran od sebe sem slišala Jaka, ki je odgovoril gospe, ki se mi je prej oglasila nato pa stekel k meni.
»Grace ne!« je ihtel Jake.
Solze so mu polzele po licih. Čutila sem njegovo bolečino. On je lahko govoril a Valerie je popolnoma padla v trans.
Samo tekle so ji solze in ponavljala je: »Ne, ne, ne…« in to v nedogled.
Jake se mi je približal in jaz sem mu izdavila:
»Veš kaj je rekel Batman? “You either die a hero, or live long enough to see yourself become a villain.” ("Ali umreš kot junak ali pa živiš dovolj dolgo, da postaneš zlobnež.")«
»Ne Grace. Ti nikoli ne bi bila zlobnež pa če bi živela tisoč let.«
»Vsak se lahko spremeni Jake vsak se lahko spremeni.«sem še odgovorila in zaprla oči.
Z rokami sem segla do vratu. In izpod majice potegnila napol krvav medaljon. Podarila mi ga je mama preden sem odšla na prvo misijo in preden je …
Šibko sem izdihnila in si rekla: »Mama, prihajam k tebi«.
Upočasnila sem dihanje. Slišala sem Valeriino ihtenje, Jakove solze na moji dlani. Malo zraven sebe sem slišala Davidovo dihanje. Bilo je šibko a močnejše od mojega. Slišala sem sirene. Prijele so me močne roke in nato sama črnina.
To je to!
Lepo se imejte še narej.
Aja še to: Zdajle bom pisala novo zgodbo Ledena in Kaskaderka (prečikiraj, če te zanima)
Pošiljam objemčke in poljubčke vseh barv :heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart:
In tole je zadnji del!
Jej!
In tako sva mu z Jakom sledila čez celo mesto. Peljala sem se že kakih deset minut, ko je zavil na makedamsko cesto ob kateri teče peš in kolesarska proga. In kmalu se je ustavil pri na videz zapuščenem skladišču. Jake se je parkiral bolj stran, da je zgledalo kot, da gre hodit. Jaz pa sem se skrila za pločevinasto steno skladišča. Ko me je nekaj prijelo za ramo (spet:rolling_eyes:). Obrnila sem se in takrat je rekel: »Grace?!.«
Bil je David. Hitro sem mu prijela usta in ga pritisnila ob steno skladišča.
»Boš bil tiho?« sem vprašala in pokimal je.
»Kaj delaš tu?« je vprašal šeptaje.
»To te ne briga.« sem odgovorila in takrat je gospod U. izstopil iz avta.
Valerie sem takoj poslala koordinate in ji načrtala pot.
»David, ostani tukaj.« sem mu ukazala.
A on je začel »intervju«: »Zakaj? Kaj sploh delaš tu? Kdo si v resnici?«
»Zato ker je nevarno, zaupni podatki, sem navadna oseba in res sem Grace Casstelan.« sem zdrdrala.
Jake se je začel prebliževati gospodu U. in rekel: »Takoj dvignite roke na vidno polje!«
Gospod U. se je obrnil in ko je videl, da jaku na prstih visijo lisice je začel z tekom. David je želel pogledat kaj se dogala in stekel.
»David, ne!« sem se zadrla in stekla za nijm.
Valerie se je v tistem trenutku pripeljala in gospodu U. z avtom zaprla pot, tako, da se je on obrnil in tekel proti Jaku. In v zadnjem trenutku preden bi ga Jake prijel se je U. izmuznil in tekel proti skladišču. In jaz sem le stala tam in držala, Davida, da ni stekel proti nevarnosti.
»Kdo si?!!!!« se je zdajle David zadrl.
»Sem nekdo in tega ti ne smem povedati!«
»Kdo si?!!« je že besnel.
»Sem vohunka. Prav?«
Premaknila sem se dalje, da bi lahko pomagala a David je rinil dalje.
»Ne!« sem mu rekla.
A ni me ubogal. Stekel je dalje in jaz za njim. In takrat je gospod U. povlekel pištolo. David je hodil naravnost bliže in jaz sem ga zadržala in vlekla k sprehajalni poti. In nato sva zaslišala strel. Jake se je strelu enostavno izmaknil a tako je strel zadel Davida. Zgrudil se je in videla sem kako mu je pri rebrih tekla kri. Videla sem valerie, ki je naredila tri premete in se približala usumljencu. Odmevalo mi je v ušesih. Zdaj nas je gledalo že vsaj deset ljudi. Sploh nišesar nisem zaznala. Prelival me je strah. Strah pred strelom. V šoku sem šele po minuti odreagirala in tako takoj segla po telefonu in poklicala rešilce.
»Dober dan! Pri telefonu Grace.« sem začela.
»Pozdravljena! Kako vam lahko pomagamo?«
»Sem pri zapuščenem skladišču na robu mesta. Tukaj imamo poškodovanega fanta. Bil je…« sem še izdavila a v tistem trenutku sem se ustavila, saj sem zaslišala strel. Nisem se izmaknila in strel me je zadel čisto blizu srca. Zgrudila sem se na tla in izpustila telefon.
»Gospodična Grace?!« je donelo iz telefona.
Obrnila sem glavo in videla Valerie in Jaka, ki tečeta proti meni. Pustila sta usumljencu, da jima je pobegnil le zaradi mene. Valerie je stopila k meni. Malo stran od sebe sem slišala Jaka, ki je odgovoril gospe, ki se mi je prej oglasila nato pa stekel k meni.
»Grace ne!« je ihtel Jake.
Solze so mu polzele po licih. Čutila sem njegovo bolečino. On je lahko govoril a Valerie je popolnoma padla v trans.
Samo tekle so ji solze in ponavljala je: »Ne, ne, ne…« in to v nedogled.
Jake se mi je približal in jaz sem mu izdavila:
»Veš kaj je rekel Batman? “You either die a hero, or live long enough to see yourself become a villain.” ("Ali umreš kot junak ali pa živiš dovolj dolgo, da postaneš zlobnež.")«
»Ne Grace. Ti nikoli ne bi bila zlobnež pa če bi živela tisoč let.«
»Vsak se lahko spremeni Jake vsak se lahko spremeni.«sem še odgovorila in zaprla oči.
Z rokami sem segla do vratu. In izpod majice potegnila napol krvav medaljon. Podarila mi ga je mama preden sem odšla na prvo misijo in preden je …
Šibko sem izdihnila in si rekla: »Mama, prihajam k tebi«.
Upočasnila sem dihanje. Slišala sem Valeriino ihtenje, Jakove solze na moji dlani. Malo zraven sebe sem slišala Davidovo dihanje. Bilo je šibko a močnejše od mojega. Slišala sem sirene. Prijele so me močne roke in nato sama črnina.
To je to!
Lepo se imejte še narej.
Aja še to: Zdajle bom pisala novo zgodbo Ledena in Kaskaderka (prečikiraj, če te zanima)
Pošiljam objemčke in poljubčke vseh barv :heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ojoj. Grace je umrla!:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::disappointed_relieved::cry::cry::disappointed_relieved::disappointed_relieved::disappointed_relieved::scream::scream::scream::scream::sweat::sweat::sweat::disappointed_relieved::cry:. Drugače pa super.
Škoda, da je že konec🥰🥰:heart_eyes::heart_eyes:🥰🤩:kissing_heart:
Škoda, da je že konec🥰🥰:heart_eyes::heart_eyes:🥰🤩:kissing_heart:
1
Hvala. In tako kot je rekla Grace: Ali umreš kot junak ali boš živel dovolj dolgo, da postaneš zlobnež.
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
AAAAAAAAA KAAAAAAJJJ?!?! Spet dramatičen konec človek js am zdej na robu joka:sob::sob: odlična zgodba res in tisto z mamo... o waw to mi je res priklicalo solze🥺 pač res waw zgodba:heart: fuuuul mi je vešeč ne morm nehattt:weary::weary:
Lp, tvoja nova oboževalka GG:revolving_hearts::revolving_hearts:
Lp, tvoja nova oboževalka GG:revolving_hearts::revolving_hearts:
1
Hvala ginny
Res si zakon ker si prebrala
Jaz se vedno jokam pri svojih žalostnih koncih
Najbolj sem se takrat, ko je v moji zgodbi Luk umru že drugič a to je takoj za tem
Zakon si da si prebrala
LYSM
Res si zakon ker si prebrala
Jaz se vedno jokam pri svojih žalostnih koncih
Najbolj sem se takrat, ko je v moji zgodbi Luk umru že drugič a to je takoj za tem
Zakon si da si prebrala
LYSM
Moj odgovor:
kaj mi je
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
tresenje
plis help
js sena trenutke ful začnem trest, če ste gnem roke se mi tresejo, da ne znam opisat, srce mi fulbije če se naslonim na roko kr čutim kok se mi notr trese vse pač k en panični napad, mam pa mal klavstrofobije je to morda povezan
js sena trenutke ful začnem trest, če ste gnem roke se mi tresejo, da ne znam opisat, srce mi fulbije če se naslonim na roko kr čutim kok se mi notr trese vse pač k en panični napad, mam pa mal klavstrofobije je to morda povezan
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(313)
Srednje.
(195)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(52)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Sam tak likam!!!!:kissing_heart::heart_eyes::blush::wink::innocent::grin::relaxed:
Lp, ...