Mirell
Kako sem bila presunjena, ko sem ji prebrala misli! Mertovaška princesa! Pa kaj se vendar gre, da se druži z vampirji kot je Gabriel, no v bistvu z Moroiem. Če bo Gabriel izvedel za to, bo znorel! Joj in še male Morice moram nahraniti. Kaj sem sploh mislila, da sem bila do nje tako groba in jo kar vrgla na tla? Nič Mirell, nič nisi mislila! Kriči vse v moji glavi, ko se vračava nazaj v hišo. Pogledam Beatrice in na njenem obrazu vidim trpljenje. Le zakaj sem ji prebrala misli, se še enkrat okaram in si prisežem, da tega ne bom več naredila.

Takrat pa začutim, da nekaj ni v redu. Ozrem se po jasi in ga opazim.
"Hej Beatrice lahko lahko prosim odneseš košaro z dračjem v Berto? " Ji naročim, da bi jo zamotila.
Takoj ko se oddalji se ozrem k postavi na robu jase, ki mi maha naj pohitim. Preobrazim se v ptico in urno švignem proti Gabrielu.
Ko prispem tja mu že z obraza razberem, da je nekaj hudo narobe. Res hudo narobe.
"Prejel sem pismo" začne, a ga prekinem. "Od koga? "Vprašam.
" Od Diega" odvrne in ugotovim, zakaj je tako mrk. Ker ne morem zadržati svoje radovednosti zinem: "in…kaj piše? "
"Najina mama je hudo zbolela in Diego hoče, da pridem čim prej na dvor in sem ob njej če premine, da uredimo vse potrebno za prevzem nasledstva. " Moj obraz je v trenutku bled kot kreda. "Saj ne boš res šel? " vprašam in ga osuplo pogledam. "Moram" odvrne.
Za trenutek me zgrabi panika. "Ampak saj veš kakšen je Diego!? Njega najbrž sploh ne briga zanjo. On hoče samo tisto svojo krono in oblast. "
"No tega pa ne bo dobil tako zlahka kot si misli, saj sem zakoniti naslednik krone jaz" odvrne Gabriel in me čemerno pogleda.
"Mislim, da ga tokrat resnično skrbi za mamo, saj veš, da je že dalj časa bolehna, " doda. "Ampak ne moreš me po vsem tem dolgem času kar zapusti" mu poskušam ugovarjati. Ker se na to ne odzove izvlečem še zadnjo karto, ki jo imam skrito v rokavu.
"Potem pa ti bom povedala nekaj, zaradi česar boš ostal doma" rečem in ga kljubovalno pogledam.
"Beatrice je Mertovaška princesa" zinem in opazujem njegov odziv.
Ker pričakujem razjarjeno ploho besed, osupnem, ko me Gabriel samo otožno pogleda in reče: " Vem. "
"Kako veš!? " že skoraj histerično zakričim.
"Saj nisem tako neumen, da ne bi videl znakov " Mi skrušeno odgovori in nadaljuje: "Včeraj zvečer je pogovor nekako nanesel na Dimitrija in iz njenega zaprepadenega odziva sem sklepal najbolj očitno. In še to je, da vsak dan pač ne naletiš na svetlolaso dekle oblečeno v razkošno plesno obleko in jo rešiš iz mreže Grozjamrežcev. "
Osuplo prikimam in vprašam: "Si to torej zvedel včeraj zvečer? "
"Že dlje časa sem sumil ampak ja, lahko tako rečemo" mrko odvrne in se obrne stran. "Upal sem namreč, da mi bo sama povedala, ko mi bo dovolj zaupala. Očitno se to ne bo zgodilo. " reče.
"In… kaj boš zdaj naredil? " Vprašam, a že poznam odgovor.
"Odšel bom domov, postal kralj Bloodstona in upal, da je nikoli več ne srečam "odvrne z zlomljenim glasom.
"Ampak Gabriel s tem ji boš strl srce! "Mu poskušam zaman ugovarjati.
"Mirell ne otežuj situacije, ki je že tako ali tako dovolj težka za oba. Še nikoli v življenju ti nisem za nič prosil, zdaj pa te prosim, da za Beti dobro poskrbiš in nikar je ne pošiljaj na Mertoviški grad, saj se ne bo dobro končalo. Res sovraži svojo družino " mi reče.
"To ni pošteno do nje in tudi do mene ne! Ostani tukaj. Prosim" mu začnem prigovarjati. "
" Glavni razlog mojega odhoda je to, da vaju poskušam zaščititi. Tebe pred našo družino, Beatrice pa pred mano. Razumeš? Bojim se, da se ob njej enkrat ne bom mogel zadržati. Dovolj je že en samcat trenutek in ugani kaj bo potem? Potem bom moral gledati kako umira pred mojimi očmi ravno tako kot Tisa!"
"Oh Gabriel" šepnem, ter ga objamem.
"Ponoči grem" doda in me stisne.
Takrat ugotovim, da mu srca ne bo strla Beatrice kot sem predvidevala, ampak, da si ga bo strl sam.

Helou moje drage Pilovke!!! upam, da vam je bilo všeč in pls komentirajte in lajkite tole zgodbo v nastajanju.
lysm
Aja pa napišite kdaj največ berete zgodbe na Pilu, da vem kdaj objavljat