Pisalnica
4 poglavje
Izhod in vhod
“Prosim?” se začudi Laura. “Ne, zakaj bi, zakaj te to zanima?”
“Kar tako,” se začudi Maja, zato reče, da naj jo pusti samo ker bi rada žalovala.
“O, je tvoja sorodnica? Oprosti mi,” je Lauri žal.
“Ne bila je moja zelo dobra soseda, bili sva najboljši prijateljici, ampak zdaj sem sama, tako kot ona!” se gladko zlaže Maja in zajoka. Laura jo objame in reče: “Midve bi lahko bili prijateljici, če ti to kaj pomeni, mislim, če si tega želiš,” pogleda jo.
“Ja, seveda bi!” izvije se iz objema in jo pogleda, njeni dolgi beli lasje zaplapolajo v vetru, njene oči pa se zableščijo. “Ne bom te razočarala, nikoli!” zasmeje se in takrat do Laure prikoraka mama. Laurin bratec Luka ob pogledu na Majo zajoka in mama ga dvigne v naročje.
“Pridi Laura,” jo pokliče mama. Laura se poslovi in odide. Maja pa zakoraka v ulico Dež, tam s konico športnega copata po tleh zariše krog, ki se odpre v luknjo iz katere prihaja hladni zrak, Maja skoči vanjo in pristane na mokrih tleh. Okrog nje stojijo blede postave, ki se ob njenem prihodu priklonijo. Maja zakriči, grdo pogleda svoje ljudi, ki se tresejo od strahu, vsi so mokri in premraženi.
“Ven!” pokaže na deklico, ki ima kratke in bele lase, ki so mokri in nakodrani, deklica vstane se prikloni in spleza skozi luknjo.
5 poglavje
Lyra
Razburkano morje buta v črno steno, vse je črno, črnino krasijo samo male bele pikice in ena velika pika. Lyra plava v morju in slana voda ji teče v grlo, išče kopno, pa čeprav ga ni. Ko se zlomi in prične se dreti, kliče na pomoč a nobenega ni. Z rokami prične tolči po vodni gladini, vsa je izmučena in vsega ima dovolj, ko kar na enkrat omaga in brez moči se potopi, ko potone na dno se prične tresti, njene oči se razprejo, vse rdeče, vse se ji zatemni pred očmi in mirno obleži na dnu morja. Nekdo priplava do nje prime jo pod pazduhi in odplava na površje, tam se Lyra zbudi a še vedno je v vodi, samo, da je zdaj poleg nje še nekdo, ko pride k sebi ga vpraša kdo je. A še preden ji odgovori jo vpraša, če pozna Majo, Lyra prikima.
“Jaz sem Max, krajše za Maxime,” se predstavi prav tako svetlopolto dekle, njeni lasje so temni. “Maja, v resnici ni to kar misliš,” ji pove. ”In kdo si ti?” jo še vpraša.
“Lyra, in vem, si ti tudi skočila sem?” zanima Lyro.
“Ja,” odgovori Max.
“Pred koliko časa?” je še radovedna Lyra.
“Približno pred enim mesecem,” ji odgovori.
6 poglavje
Mama
Laura se joka, njena mama pa jezno koraka po stanovanju.
“Laura, ne!” jezno in odločno pove mama.
“Ampak, sama je in tako prijazna, jaz sem tudi sama,” se joka Laura “Zakaj ne?! Prosim povej,”
“Ker je čudna, kot, da bi... saj ni važno,” se skuša umiriti mama.
“Pa prav!” pove Laura in odide.
Ko je že pozno ponoči Laura vstane in odpre okno, spleza skozi in ga pusti odprtega, da se bo lahko vrnila. Hodi po mestu, ko zagleda Majo.
“Maja!” jo pokliče. Maja se ustraši, a ko spozna kdo jo kliče se nasmehne.
“Živijo,” jo po tiho pozdravi.
--------------------
Jutri pride novi del, upam, da ste uživali, LYSM! :smiley_cat::blush::heart::revolving_hearts:
Izhod in vhod
“Prosim?” se začudi Laura. “Ne, zakaj bi, zakaj te to zanima?”
“Kar tako,” se začudi Maja, zato reče, da naj jo pusti samo ker bi rada žalovala.
“O, je tvoja sorodnica? Oprosti mi,” je Lauri žal.
“Ne bila je moja zelo dobra soseda, bili sva najboljši prijateljici, ampak zdaj sem sama, tako kot ona!” se gladko zlaže Maja in zajoka. Laura jo objame in reče: “Midve bi lahko bili prijateljici, če ti to kaj pomeni, mislim, če si tega želiš,” pogleda jo.
“Ja, seveda bi!” izvije se iz objema in jo pogleda, njeni dolgi beli lasje zaplapolajo v vetru, njene oči pa se zableščijo. “Ne bom te razočarala, nikoli!” zasmeje se in takrat do Laure prikoraka mama. Laurin bratec Luka ob pogledu na Majo zajoka in mama ga dvigne v naročje.
“Pridi Laura,” jo pokliče mama. Laura se poslovi in odide. Maja pa zakoraka v ulico Dež, tam s konico športnega copata po tleh zariše krog, ki se odpre v luknjo iz katere prihaja hladni zrak, Maja skoči vanjo in pristane na mokrih tleh. Okrog nje stojijo blede postave, ki se ob njenem prihodu priklonijo. Maja zakriči, grdo pogleda svoje ljudi, ki se tresejo od strahu, vsi so mokri in premraženi.
“Ven!” pokaže na deklico, ki ima kratke in bele lase, ki so mokri in nakodrani, deklica vstane se prikloni in spleza skozi luknjo.
5 poglavje
Lyra
Razburkano morje buta v črno steno, vse je črno, črnino krasijo samo male bele pikice in ena velika pika. Lyra plava v morju in slana voda ji teče v grlo, išče kopno, pa čeprav ga ni. Ko se zlomi in prične se dreti, kliče na pomoč a nobenega ni. Z rokami prične tolči po vodni gladini, vsa je izmučena in vsega ima dovolj, ko kar na enkrat omaga in brez moči se potopi, ko potone na dno se prične tresti, njene oči se razprejo, vse rdeče, vse se ji zatemni pred očmi in mirno obleži na dnu morja. Nekdo priplava do nje prime jo pod pazduhi in odplava na površje, tam se Lyra zbudi a še vedno je v vodi, samo, da je zdaj poleg nje še nekdo, ko pride k sebi ga vpraša kdo je. A še preden ji odgovori jo vpraša, če pozna Majo, Lyra prikima.
“Jaz sem Max, krajše za Maxime,” se predstavi prav tako svetlopolto dekle, njeni lasje so temni. “Maja, v resnici ni to kar misliš,” ji pove. ”In kdo si ti?” jo še vpraša.
“Lyra, in vem, si ti tudi skočila sem?” zanima Lyro.
“Ja,” odgovori Max.
“Pred koliko časa?” je še radovedna Lyra.
“Približno pred enim mesecem,” ji odgovori.
6 poglavje
Mama
Laura se joka, njena mama pa jezno koraka po stanovanju.
“Laura, ne!” jezno in odločno pove mama.
“Ampak, sama je in tako prijazna, jaz sem tudi sama,” se joka Laura “Zakaj ne?! Prosim povej,”
“Ker je čudna, kot, da bi... saj ni važno,” se skuša umiriti mama.
“Pa prav!” pove Laura in odide.
Ko je že pozno ponoči Laura vstane in odpre okno, spleza skozi in ga pusti odprtega, da se bo lahko vrnila. Hodi po mestu, ko zagleda Majo.
“Maja!” jo pokliče. Maja se ustraši, a ko spozna kdo jo kliče se nasmehne.
“Živijo,” jo po tiho pozdravi.
--------------------
Jutri pride novi del, upam, da ste uživali, LYSM! :smiley_cat::blush::heart::revolving_hearts:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Kul!!!!!!
4
Hungry book
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Cool!
3
Cat
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mešanica vsega možnega
Ojla,
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(312)
Srednje.
(192)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(52)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Sam tak likam!!!!:kissing_heart::heart_eyes::blush::wink::innocent::grin::relaxed:
Lp, ...
