NIKA VIDMAR
Skomignem. Res ne vem, kam naj gremo. Nazaj ne moremo. "Kaj če se skrijemo tam, pri tisti osnovi, na katero smo hodili?" predlaga Peter. "Ja, direktno v center," zmaje z glavo Sara. Kaj naj, kaj naj? Nenadoma Ani zazvoni telefon. "Halo?" reče. Malo posluša, potem pa se ji oči na široko razširijo. Videti je šokirana. Nato odloži in čez minuto bruhne v jok. "Ana?" jo vprašam in jo objamem. "Kaj je narobe?" "Očija sso ubili," zahlipa. "Nekdo ga je našel na tleh na ulici, poklical bolnišnico in tja so ga odpeljali. Tam je umrl..." nato ne spravi iz ust nič več. "Je bil demon?" vpraša Vid. Ana pokima. Vsi smo zgroženi. Torej, nekdo je ubil njenega očeta, ker je bil demon? "Idioti!" zašepeta Eva. Jaz a Ano žalostno gledam in ji nato rečem: "Ana, vse bo v redu, zdaj je v lepšem kraju..." To je res. Zdaj je pod zemljo in tam je raj za demone. Tam sem bila večkrat, ker sem šla obiskat svojega brata, ki je že pred rojstvom umrl. Najbrž veste, kaj mislim. Problem je le v tem, da če hočeš videti koga od svojih tam, moraš vedeti, zakaj je umrl. Če gre za umor, pa moraš vedeti še, kdo ga je ubil. Ni smiselno, ampak tako deluje naš sistem. Baje je to zato, da so tam varni. Res je, vsak lahko udre tja. "Pojdimo," reče Urban. Tako hodimo, nimamo pojma, kam, ampak hodimo. Nat pa se pred nami pokaže demonka prijazega videza, v bistvu mlada gospa. "Otroci, kaj počnete tu?" nas ogovori. "Skrivamo se pred angeli," zašepeta Eva. V demonščini, itak. "Pridite z mano, v bazo gremo," reče ona. Tako ji sledimo čez portal. Znajdemo se v neki hiši, ki je zelo stara. V tej sobi je nekaj postelj, ravno toliko, kot je nas. "Počakajte tu, prav?" se nam nasmehne gospa. Pokimamo. Tako se usedemo na postelje. Ana se super drži, res je dobro, da je tako močna. "Kaj smo jim naredili?" zašepeta. "Nič, zabije Vid. "Ljudem se včasih skisa," prijazno reče Sara. Jaz pa sem utrujena, in to zelo. "Pojdimo spat," reče Eva, kot da bi vedela, kaj razmišljam. "Zakaj se nam to dogaj?" zašepetam.
KATTIE DONN
Erricova roka se je za silo zacelila. Ti demoni! Kdo mislijo, da so? Da takole poškoduje mojega brata... Kaj sploh delajo tu? Ne bi morali biti pod zemljo? Medtem, ko tako zamišljeno hodim po naši sobi, notri pride Sky. "Hej, sem slišal, kaj se je zgodilo. Je Erric ok?" vpraša. "Ja, v redu je," rečem. "Pa kaj je s temi demoni!" vzklikne Lucky. "Samo teror zganjajo!" Pokimam. Prvič, odkar vem zanje, v to verjamem. In vem da se ne motim. "Kaj, če je Blackman tudi demon?" reče Sky. Med nami zavlada čudna tišina.
***********************************************************************************************************************
Plis komentirajte in dajte like, če vam je zgodba všeč! Lepo se imejte!
Skomignem. Res ne vem, kam naj gremo. Nazaj ne moremo. "Kaj če se skrijemo tam, pri tisti osnovi, na katero smo hodili?" predlaga Peter. "Ja, direktno v center," zmaje z glavo Sara. Kaj naj, kaj naj? Nenadoma Ani zazvoni telefon. "Halo?" reče. Malo posluša, potem pa se ji oči na široko razširijo. Videti je šokirana. Nato odloži in čez minuto bruhne v jok. "Ana?" jo vprašam in jo objamem. "Kaj je narobe?" "Očija sso ubili," zahlipa. "Nekdo ga je našel na tleh na ulici, poklical bolnišnico in tja so ga odpeljali. Tam je umrl..." nato ne spravi iz ust nič več. "Je bil demon?" vpraša Vid. Ana pokima. Vsi smo zgroženi. Torej, nekdo je ubil njenega očeta, ker je bil demon? "Idioti!" zašepeta Eva. Jaz a Ano žalostno gledam in ji nato rečem: "Ana, vse bo v redu, zdaj je v lepšem kraju..." To je res. Zdaj je pod zemljo in tam je raj za demone. Tam sem bila večkrat, ker sem šla obiskat svojega brata, ki je že pred rojstvom umrl. Najbrž veste, kaj mislim. Problem je le v tem, da če hočeš videti koga od svojih tam, moraš vedeti, zakaj je umrl. Če gre za umor, pa moraš vedeti še, kdo ga je ubil. Ni smiselno, ampak tako deluje naš sistem. Baje je to zato, da so tam varni. Res je, vsak lahko udre tja. "Pojdimo," reče Urban. Tako hodimo, nimamo pojma, kam, ampak hodimo. Nat pa se pred nami pokaže demonka prijazega videza, v bistvu mlada gospa. "Otroci, kaj počnete tu?" nas ogovori. "Skrivamo se pred angeli," zašepeta Eva. V demonščini, itak. "Pridite z mano, v bazo gremo," reče ona. Tako ji sledimo čez portal. Znajdemo se v neki hiši, ki je zelo stara. V tej sobi je nekaj postelj, ravno toliko, kot je nas. "Počakajte tu, prav?" se nam nasmehne gospa. Pokimamo. Tako se usedemo na postelje. Ana se super drži, res je dobro, da je tako močna. "Kaj smo jim naredili?" zašepeta. "Nič, zabije Vid. "Ljudem se včasih skisa," prijazno reče Sara. Jaz pa sem utrujena, in to zelo. "Pojdimo spat," reče Eva, kot da bi vedela, kaj razmišljam. "Zakaj se nam to dogaj?" zašepetam.
KATTIE DONN
Erricova roka se je za silo zacelila. Ti demoni! Kdo mislijo, da so? Da takole poškoduje mojega brata... Kaj sploh delajo tu? Ne bi morali biti pod zemljo? Medtem, ko tako zamišljeno hodim po naši sobi, notri pride Sky. "Hej, sem slišal, kaj se je zgodilo. Je Erric ok?" vpraša. "Ja, v redu je," rečem. "Pa kaj je s temi demoni!" vzklikne Lucky. "Samo teror zganjajo!" Pokimam. Prvič, odkar vem zanje, v to verjamem. In vem da se ne motim. "Kaj, če je Blackman tudi demon?" reče Sky. Med nami zavlada čudna tišina.
***********************************************************************************************************************
Plis komentirajte in dajte like, če vam je zgodba všeč! Lepo se imejte!
Moj odgovor:
jokam se
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Sama doma
Sama sem doma moje mami in atija ni, sestra je en krožek končala že pred pol ure, pa starši vejo, da je tam in da jo morjo pobrat, me fuuuuuuul skrbi da se jim ni kej zgudil, nobenih kontaktov nimam razen babi k žvi zraven nas, pa je ni pa zravn ns žvijo tut moji bratranc pa sestrična pa njeni, sam tut njenih ni doma. nobenih kontaktov nimam, razen maminega outlooka k pa mal slabo dela, ni jih pa doma kakih 2 uri odkar sem jaz prišla dam, in zdej jokam. kva nej nardim






Pisalnica