NIKA VIDMAR
"Peter, si ok?" ga vprašam. Prikima. "Kakšno srečo smo imeli," reče Urban. "Ja, ampak zdaj moramo drugam," reče Vid. "Kam?" vprašam. Eva skomigne. "Samo pojdimo," rečem. "Tu ne moremo ostati." Hodimo naprej po ulici, kjer ni prometa. Nenadoma se Ana ustavi. "Kaj je, Ana?" vpraša Peter. "Ima še kdo občutek, da nas nekdo opazuje?" vpraša ona. "AAAARGHH!" zakriči Eva, in vsi se ozremo k njej. Ne dovolj hitro, saj ko pogledam k njej, je tam, kjer je še pred sekundo stala, ni več. "Eva?!" zavpijem. "EVA?!" Hitro se teleportiram tja, kjer sem jo zaznala, naslednjo sekundo pa me že nekdo zgrabi za ovratnik. Zmanjkuje mi sape, medtem ko gledam, kje je. Počasi se mi temni pred očm... In nato me napadalec kar naenkrat spusti, tako da padem na tla. Oziram se okrog sebe. V majhnem prostoru sem, pred sabo pa zagledam Urbana, ki se mlati s tistim tipom. Pogledam nazaj in vidim Evo, ki je zvezana, zato pohitim in jo osvobodim. "Urban!" zakričim, "gremo! Takoj!" Napadalec prime pa ga prime za ovratnik in ga zabriše ob zid. Urban pade na tla in tam negibno obleži. "Pa kaj ti je!" zatulim nanj, "Tudi on je živ človek, ne pa igračka!" Napadalec si da masko dol z obraza in zdaj vidim, kdo je... Brat od tiste Kattie! "Ti!" zavpije Eva. Nato pa v sobo posije sončni žarek... In vidim Kattie, ki debilno zija v nas.
KATTIE DONN
"Erric, kaj hudiča se dogaja tu?" ga vprašam. "Par demonov sem ujel," se mi nasmehne. Čeljust se mi pobesi. "Oni ne delajo za Blackmana!" zarenčim. "Dokaz?" me pogleda. "Cepec!" zatuli Nika. "Zakaj bi delali za Blackmana?! Mi hočemo le preživeti, kar nam angeli močno otežujete!" "Mi nismo angeli, Nika," mirno reče Erric. "Zakaj ste nas potem ujeli?!" zakriči Eva. "Ker delate za Blackmana!" zavpije Angelina, ki stoji za mano. Fant, ki je prej ležal na tleh, se zbudi iz nezavesti. "Kaj se dogaja?" vpraša zmedeno. "Ti bumbarji mislijo, da delamo za Blackmana! In to samo za to, ker smo demoni!" zavpije Nika v odgovor. Urban vstane. "Pa dobro, mi smo le najstniki," reče. "In Blackman ima vohune, ki so najstniki," reče Angelina. Nika se zažene vanjo, Erric pa jo zgrabi za rame in jo pritisne k steni. "Spusti jo!" zatuli Eva in se preobrazi v formo demona, in svoja ostra zoba zapiči v Errricovo roko. Erric od bolečine zakriči, tisti trije pa se teleportirajo tja, od koder so prišli. "Erric, si ok?" zavpije Angelina. Erric pokima. Jaz pa le obstojim tam, tako prizadeta, da bolj ne bi mogla biti.
NIKA VIDMAR
"Dobro si ga, Eva!" vzkliknem. "Hvala," se mi nasmehne. "Kaj se je pravzaprav zgodilo?" vpraša Peter. Hodimo po ulici, spet vsi skupaj. Eva jim opiše, kaj se je zgodilo. "In potem smo se teleportirali nazaj sem," konča svojo pripoved. Pridemo do razpotja. "Kam zdaj?" vpraša Ana.
***********************************************************************************************************
Nov del, upam, da vam bo všeč!
"Peter, si ok?" ga vprašam. Prikima. "Kakšno srečo smo imeli," reče Urban. "Ja, ampak zdaj moramo drugam," reče Vid. "Kam?" vprašam. Eva skomigne. "Samo pojdimo," rečem. "Tu ne moremo ostati." Hodimo naprej po ulici, kjer ni prometa. Nenadoma se Ana ustavi. "Kaj je, Ana?" vpraša Peter. "Ima še kdo občutek, da nas nekdo opazuje?" vpraša ona. "AAAARGHH!" zakriči Eva, in vsi se ozremo k njej. Ne dovolj hitro, saj ko pogledam k njej, je tam, kjer je še pred sekundo stala, ni več. "Eva?!" zavpijem. "EVA?!" Hitro se teleportiram tja, kjer sem jo zaznala, naslednjo sekundo pa me že nekdo zgrabi za ovratnik. Zmanjkuje mi sape, medtem ko gledam, kje je. Počasi se mi temni pred očm... In nato me napadalec kar naenkrat spusti, tako da padem na tla. Oziram se okrog sebe. V majhnem prostoru sem, pred sabo pa zagledam Urbana, ki se mlati s tistim tipom. Pogledam nazaj in vidim Evo, ki je zvezana, zato pohitim in jo osvobodim. "Urban!" zakričim, "gremo! Takoj!" Napadalec prime pa ga prime za ovratnik in ga zabriše ob zid. Urban pade na tla in tam negibno obleži. "Pa kaj ti je!" zatulim nanj, "Tudi on je živ človek, ne pa igračka!" Napadalec si da masko dol z obraza in zdaj vidim, kdo je... Brat od tiste Kattie! "Ti!" zavpije Eva. Nato pa v sobo posije sončni žarek... In vidim Kattie, ki debilno zija v nas.
KATTIE DONN
"Erric, kaj hudiča se dogaja tu?" ga vprašam. "Par demonov sem ujel," se mi nasmehne. Čeljust se mi pobesi. "Oni ne delajo za Blackmana!" zarenčim. "Dokaz?" me pogleda. "Cepec!" zatuli Nika. "Zakaj bi delali za Blackmana?! Mi hočemo le preživeti, kar nam angeli močno otežujete!" "Mi nismo angeli, Nika," mirno reče Erric. "Zakaj ste nas potem ujeli?!" zakriči Eva. "Ker delate za Blackmana!" zavpije Angelina, ki stoji za mano. Fant, ki je prej ležal na tleh, se zbudi iz nezavesti. "Kaj se dogaja?" vpraša zmedeno. "Ti bumbarji mislijo, da delamo za Blackmana! In to samo za to, ker smo demoni!" zavpije Nika v odgovor. Urban vstane. "Pa dobro, mi smo le najstniki," reče. "In Blackman ima vohune, ki so najstniki," reče Angelina. Nika se zažene vanjo, Erric pa jo zgrabi za rame in jo pritisne k steni. "Spusti jo!" zatuli Eva in se preobrazi v formo demona, in svoja ostra zoba zapiči v Errricovo roko. Erric od bolečine zakriči, tisti trije pa se teleportirajo tja, od koder so prišli. "Erric, si ok?" zavpije Angelina. Erric pokima. Jaz pa le obstojim tam, tako prizadeta, da bolj ne bi mogla biti.
NIKA VIDMAR
"Dobro si ga, Eva!" vzkliknem. "Hvala," se mi nasmehne. "Kaj se je pravzaprav zgodilo?" vpraša Peter. Hodimo po ulici, spet vsi skupaj. Eva jim opiše, kaj se je zgodilo. "In potem smo se teleportirali nazaj sem," konča svojo pripoved. Pridemo do razpotja. "Kam zdaj?" vpraša Ana.
***********************************************************************************************************
Nov del, upam, da vam bo všeč!
Moj odgovor:
depresivnanapol
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
čisto sem obupana, preveč si jemljem stvari k sebi
Hej!
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Fuuuuuullll dobri blogi pa fulll lepe stvari ...