NIKA VIDMAR
"Pa kaj, če imajo par demonov na svoji strani, mi smo močnejši," rečem nazaj. Takle je naš načrt:
Pridemo ven iz čarobne cone, najdemo tisti bando, in se maščujemo. Kako pa, tega še ne vemo. "Pripravljeni, da stopimo ven?" vpraša Peter. "Počakajte!" zaslišimo za sabo. Pogledam nazaj in pobuljim. Z nami so prišli Kaja, Gal, Lili, Jan in Hope. "Kaj pa vi tukaj?!" vpraša Vid. "Žiga je bil naš prijatelj," reče Kaja, "in zato vam bomo pomagali." "Niste nam prepovedali, da ne smemo z vami, zato ne gremo nazaj," jo dopolni Hope in v očeh se ji nevarno bliska. "Ok, pojdite z nami," zavzdihne Sara, "a na lastno odgovornost." "Imam idejo, kako bi se maščevali," zašepeta Gal. "Ja, nekoga ubijmo," sarkastično doda Jan. "Jan!" vzklikne Lili in ga prebode s pogledom. "Ja, tako daleč ne bomo šli," zmaje z glavo Urban. "Raje jim kaj vzemimo, kakšno stvar, ki je čarobna," z iskricami v očeh reče Eva. "Boljšo imam," reče Kaja. Njen glas je poln sovraštva. "Posrkajmo jim moč," reče in glas se ji zatrese. "Dobra ideja," se nasmehne Peter. "Misli si!" zarenčim. "Potem pa TI kaj predlagaj, Nika," me pogleda Eva. "Kaj, če bi jim priredili vrsto naravnih neprijetnosti?" vprašam. Vsi so tiho.
KAJA ADAMS
Nikin predlog je dober, dejansko se mi zdi najbolj izvedljiv. "Jaz sem za!" vzkliknem. "Jaz tudi!" se oglasi Hope. "Bomo torej to naredili?" vpraša Urban. Vsi prikimajo. Vesela sem. Zdaj gremo do njihove baze. Ker sem jaz demonka, ki lahko nadzira vodo, bom jaz naredila nevihto, Hope pa mi bo pomagala s strelami. "Začnimo," zašepeta Vid. "Ajde, Kaja in Hope," šepne Jan. Prikimam. "Tole je zate, Žiga," rečem jaz in pošljem kroglo vode med oblake. "Zdaj pa ti, Hope," reče Nika. Tudi ona izstreli (iz rok, če si predstavljate) kroglo, le da je njena električna. Nebo se počasi začne temniti in začne grmeti, mi se skrijemo za 2 drevesi. Tisti Erric pride ven. "Kaj je to?!" vpraša v anglenščini. Takrat pa Hope vrže strelo, ki ga tistega bedaka zgreši za par centimetrov. "Naslednjič nameri malo bolj v levo, Hope," zašepetam. "Saj se trudim," zaječi, "ampak od tukaj to ni enostavno, predaleč je!" "Ok, zadj pa mi, feniksi," reče Vid. "Čakaj, kako veš, da so tu še feniksi?" vprašam. "Nimate samo demoni 6. čuta, tudi mi lahko začutimo, če je okoli nas še kakšen feniks in ga lahko izsledimo," se nasmehne. "Ja, jaz sem še feniks," reče Gal. "Ajde, si za požar?" se zareži Vid. Gal prikima. "Naj ne bo prehudo, prav?" zašepeta Lili. "Ok, kaj če naredimo takole: naredili smo že nevihto, zdaj pa naredimo tako, da bo vse izgledalo kot naravni pojav, ok?" predlaga Eva. "Kako pa?" vpraša Jan. "Glej, strela lahko povzroči požar, ampak ta požar bosta naredila vidva, potem bom pa naredila poplavo, Hope pa bo še kakšno strelo." rečem. Obrnem se k Niki: "Si tako mislila?" "Točno tako," pokima. "A lahko tako, da drevo prevrnemo na bazo, to zagori, in nato pa poplavo?" reče Lili. Točno tako naredimo.
Zdaj hodimo domov, in pokaže se Žiga, seveda kot duh. "Vsaka čast," reče.
In zdaj verjamem. Karkoli bo, vse bo dobro, ker bomo zmeraj skupaj. Vse bo ok.
*************************************************************************************************************
Res bo tako, kot verjame Kaja. Kmalu bo konec te epidemije, boste videli. Ne obupat, zadeve se znajo urediti že po novem letu. Hvala tudi vsem, ki me podpirate pri zgodbi, tudi tistim, ki jo berete. Ostanite zdravi, Kattie