KAJA ADAMS
Včeraj je bilo noro, tako se nisem zabavala še nikoli. Pa čeprav je Žiga mrtev.
Zdajle imamo anglenščino, ki bi je moralo biti konec čez 1 minuto... Končno zazvoni in vsi se poženemo ven. "Konec zadnje ure!" vzklikne Jan. "Zdaj pa domača naloga," zavzdihne Hope. "Jo gremo delat v knjižnico?" vpraša Lili. "Zraven lahko še kaj popijemo," se zasmejim. Knjižnica je tam, kjer je računalniška učilnica, zraven kavarnice. "Ok," zavzdihne Gal. Ko v knjižnici pišemo nalogo, zunaj zaslišimo pok. "Kaj je to?!" zavpije Jan. Vsi tečemo gor, po stopnicah do ziplina. Pogledamo dol in vidimo nekoga, ki ima črno kožo, z rdečimi očmi. Dim namesto nog. Zraven njega je nekdo, ki ima na glavi kapuco in masko, zato je nemogoče vedeti, kdo je. "Angel je," zašepeta Lili. Stečemo dol in se podamo čez portal. "Počakajte tam!" zavpije Nika, ki teče ven.
NIKA VIDMAR
Mislila sem, da sem mu jasno dala vedeti, da tu nima kaj iskati. Naj gre vse skupaj nekam. In da še njemu pomaga! Ampak zdaj je, kar je. Jaz, Vid in Sara stečemo dol in spet a vidim iz oči v oči. Masko si da dol. "Hej, Nika," se zasmeji Daniel, "dolgo se nisva videla." (On je Nikin bivši, razšla sta se ker je bil pijan in vse to). "Izgini," zasika Vid, "ali pa ne boš dočakal jutrišnjega jutra." "Je to grožnja?" sarkastično užaljeno pogleda Daniel. Jaz pa se počutim, kot da bi ga najraje ubila. "Dovolj,..." zarenči tisti Blackman. Kar naenkart se znajdemo zunaj čarobne zone. In kot naročeno, Kattie je zunaj. Krasno. "Nika... je torej res?" vpraša žalostno. "Mu res pomagate?" "Itak, da ne!" zatulim. V Blackmana izstrelim puščico, te zamrzne v led. Njemu pa zmrznejo samo noge! "Mi razložiš, da, zakaj bi, če bi mu pomagala, naredila to?!" zavpijem nanjo. Jezna sem, res jezna. "Donnova, kje pa je tisti tvoj idiotski brat?!" se nesramno zadere Vid, ko se malo odmaknemo od Blackmana. "Rad bi se mu osebno zahvalil za to, kar je naredil! Moje darilo je zelo posebno; spremenil ga bom v pepel!" "Misli si!" mu zakriči nazaj. "Točno to se bo zgodilo!" zavpijem. "Nika, Vid," prestrašeno zašepeta Sara, "gremo, prosim..." In kot naročeno se pojavi tisti idiot. Nisem pa mislila, da bo Vid to zares naredil. Ojoj, Erric gori! V trenutku me zagrabi panika in ga pogasim. "Zakaj pa to?!!" se zadere name Vid. "Se boš spustil na njegovo raven, butelj?!" zakričim nazaj. "Ti..." zarenči Erric. Blackman pa izstreli urok v Kattie. "Kattie, pazi!..." zavpijem in se vržem prednjo in zadnje, kar je slišim je Vidov glas: "Nika!!"
**************************************************************************************************************************
Evo, tako kot sem rekla: malo bolj zanimivo od prejšnjega. Bye in ostanite zdravi! :guitar::headphones::wink:
Včeraj je bilo noro, tako se nisem zabavala še nikoli. Pa čeprav je Žiga mrtev.
Zdajle imamo anglenščino, ki bi je moralo biti konec čez 1 minuto... Končno zazvoni in vsi se poženemo ven. "Konec zadnje ure!" vzklikne Jan. "Zdaj pa domača naloga," zavzdihne Hope. "Jo gremo delat v knjižnico?" vpraša Lili. "Zraven lahko še kaj popijemo," se zasmejim. Knjižnica je tam, kjer je računalniška učilnica, zraven kavarnice. "Ok," zavzdihne Gal. Ko v knjižnici pišemo nalogo, zunaj zaslišimo pok. "Kaj je to?!" zavpije Jan. Vsi tečemo gor, po stopnicah do ziplina. Pogledamo dol in vidimo nekoga, ki ima črno kožo, z rdečimi očmi. Dim namesto nog. Zraven njega je nekdo, ki ima na glavi kapuco in masko, zato je nemogoče vedeti, kdo je. "Angel je," zašepeta Lili. Stečemo dol in se podamo čez portal. "Počakajte tam!" zavpije Nika, ki teče ven.
NIKA VIDMAR
Mislila sem, da sem mu jasno dala vedeti, da tu nima kaj iskati. Naj gre vse skupaj nekam. In da še njemu pomaga! Ampak zdaj je, kar je. Jaz, Vid in Sara stečemo dol in spet a vidim iz oči v oči. Masko si da dol. "Hej, Nika," se zasmeji Daniel, "dolgo se nisva videla." (On je Nikin bivši, razšla sta se ker je bil pijan in vse to). "Izgini," zasika Vid, "ali pa ne boš dočakal jutrišnjega jutra." "Je to grožnja?" sarkastično užaljeno pogleda Daniel. Jaz pa se počutim, kot da bi ga najraje ubila. "Dovolj,..." zarenči tisti Blackman. Kar naenkart se znajdemo zunaj čarobne zone. In kot naročeno, Kattie je zunaj. Krasno. "Nika... je torej res?" vpraša žalostno. "Mu res pomagate?" "Itak, da ne!" zatulim. V Blackmana izstrelim puščico, te zamrzne v led. Njemu pa zmrznejo samo noge! "Mi razložiš, da, zakaj bi, če bi mu pomagala, naredila to?!" zavpijem nanjo. Jezna sem, res jezna. "Donnova, kje pa je tisti tvoj idiotski brat?!" se nesramno zadere Vid, ko se malo odmaknemo od Blackmana. "Rad bi se mu osebno zahvalil za to, kar je naredil! Moje darilo je zelo posebno; spremenil ga bom v pepel!" "Misli si!" mu zakriči nazaj. "Točno to se bo zgodilo!" zavpijem. "Nika, Vid," prestrašeno zašepeta Sara, "gremo, prosim..." In kot naročeno se pojavi tisti idiot. Nisem pa mislila, da bo Vid to zares naredil. Ojoj, Erric gori! V trenutku me zagrabi panika in ga pogasim. "Zakaj pa to?!!" se zadere name Vid. "Se boš spustil na njegovo raven, butelj?!" zakričim nazaj. "Ti..." zarenči Erric. Blackman pa izstreli urok v Kattie. "Kattie, pazi!..." zavpijem in se vržem prednjo in zadnje, kar je slišim je Vidov glas: "Nika!!"
**************************************************************************************************************************
Evo, tako kot sem rekla: malo bolj zanimivo od prejšnjega. Bye in ostanite zdravi! :guitar::headphones::wink:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super je!
1
Moj odgovor:
depresivnanapol
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
čisto sem obupana, preveč si jemljem stvari k sebi
Hej!
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
:kissing_heart::kissing_heart::heart_eyes::heart_eyes::hugging::hugging:
nimam ...
Kok ste se vi fajn mel haha:sob::purple_heart::purple_heart:mi ...