Živjo! :stuck_out_tongue_winking_eye:
Tu je četrti del. Meni se zdi malce bolj dolgočasen...Uživajte v branju! 🥰
Dragi dnevnik,
no, malo bolje sem kot včeraj. Čeprav je bil zajtrk naravnost obupen!!! Za povrh vsega, sem bila jaz na vrati za pripravo zajtrka. Vsem sem zaželela dobro jutro, vsi so mi odzdravili, le mami me je strogo pogledala. Babi je to opazila in stopila je do mami: "Sabina, prosim te. Še veliko spominov imamo na tvojo staro mamo, ne jezi se na tega nedolžnega otroka." Zakar sem ji neskončno hvaležna! Mami pa ji ni bila ravno: "Mami, ne vmešavaj se v moje zadeve. Hvala lepa." Babi sem hvaležno pogledala, ona pa se mi je nasmehnila. Med zajtrkom je vladala čista tišina, kar mi je zelo presedalo. Tako je bilo super iti od doma, v šolo. Ampak, ne razumem! Zakaj so v šoli VSI tako nesramni z mano?! No, so izjeme. Mila je prijazna z mano, pa Nina in Zala. A ostali so tako...nesramni! Čisto nič jim nisem naredila in skušam se vesti normalno, a oni me imajo ves čas na piki. Sploh Boris. Če priznam...ravno Boris mi je malce všeč. Sošolca sva že od prvega razreda, vanj pa sem od septembra (P.S. Zdaj smo marca). Tako me vedno najbolj prizadene, če žaljenje slišim ravno iz njegovih ust. Čeprav se mi zdi, da se je malce spremenil. Postaja bolj prijazen, zabaven in miren. Tako je zdaj "faca razreda" Ažbe, moj tečni sošolec, ki me kar naprej zafrkava. Težko mi je. Vsaj tebe imam, dragi dnevnik.
Rada te ima,
Mia
Tu je četrti del. Meni se zdi malce bolj dolgočasen...Uživajte v branju! 🥰
Dragi dnevnik,
no, malo bolje sem kot včeraj. Čeprav je bil zajtrk naravnost obupen!!! Za povrh vsega, sem bila jaz na vrati za pripravo zajtrka. Vsem sem zaželela dobro jutro, vsi so mi odzdravili, le mami me je strogo pogledala. Babi je to opazila in stopila je do mami: "Sabina, prosim te. Še veliko spominov imamo na tvojo staro mamo, ne jezi se na tega nedolžnega otroka." Zakar sem ji neskončno hvaležna! Mami pa ji ni bila ravno: "Mami, ne vmešavaj se v moje zadeve. Hvala lepa." Babi sem hvaležno pogledala, ona pa se mi je nasmehnila. Med zajtrkom je vladala čista tišina, kar mi je zelo presedalo. Tako je bilo super iti od doma, v šolo. Ampak, ne razumem! Zakaj so v šoli VSI tako nesramni z mano?! No, so izjeme. Mila je prijazna z mano, pa Nina in Zala. A ostali so tako...nesramni! Čisto nič jim nisem naredila in skušam se vesti normalno, a oni me imajo ves čas na piki. Sploh Boris. Če priznam...ravno Boris mi je malce všeč. Sošolca sva že od prvega razreda, vanj pa sem od septembra (P.S. Zdaj smo marca). Tako me vedno najbolj prizadene, če žaljenje slišim ravno iz njegovih ust. Čeprav se mi zdi, da se je malce spremenil. Postaja bolj prijazen, zabaven in miren. Tako je zdaj "faca razreda" Ažbe, moj tečni sošolec, ki me kar naprej zafrkava. Težko mi je. Vsaj tebe imam, dragi dnevnik.
Rada te ima,
Mia
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Odlična zgodba! :thumbsup: Sem :heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super del!:sunglasses::heart_eyes::revolving_hearts:
Le nadaljuj!:green_heart:
Sem dala:heart:.
:v::v::v:
Le nadaljuj!:green_heart:
Sem dala:heart:.
:v::v::v:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
wow a ves ful fajn.Le nadaljuj! Prava Pisateljica si kot J.K.Rowling
0
Ginny
Moj odgovor:
depresivnanapol
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
čisto sem obupana, preveč si jemljem stvari k sebi
Hej!
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
nemorm nc druzgq rec:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::tired_face::tired_face::tired