Evo najprej pesem: https://www.google.com/url?sa=t&source=web&rct=j&opi=89978449&url=https://www.youtube.com/watch%3Fv%3D5anLPw0Efmo&ved=2ahUKEwjNw5bRhvaGAxU19AIHHYONDZUQo7QBegQIDhAB&usg=AOvVaw3wTmI5lPm0nwKMqlezAdT-
____________________________________________________
Najbrž bi morala bolje izprašati princa preden sem privolila v ponudbo. Zdaj je bilo prepozno za obžalovanje napak.
Zgodaj zjutraj so me prišli iskat kraljevi odposlanci. Sestra je skoraj skočila iz kože zaradi ljubosumja. Jaz nisem bila tako navdušena, še sploh ne, ko sem se znašla med prinčevimi priležnicami. Tak je bil torej njegov načrt, ubijala bom zanj, on pa me bo imel za zabavo. Ob tem mi postane slabo in želim si, da bi ga lahko na gobec.
Ostale priležnice, lepe mestne vilinke, se srečno zabavajo in pijejo vilinsko vino. Ena z nežno rožnato kožo in modrimi lasmi, ki se zapletajo v cvetove španskega bezga se mi majavo približa.
»A ti pa si nova? Komi čakaš, da hk greš h princu hk?« izdavi med kolcanjem. »Dober je, ti rečem, da je dober.« se pijano zasmeje.
»Spokaj!« ji jezno zabrusim.
»O, a ti boš meni spokaj hk!«
»Ja pa ti bom res.« besno vstanem.
»Opa, vročekrvna kaj? Prav take ima princ rad.« ne neha jezikati.
Ne morem se ustaviti, zato jo usekam. Z zgroženim krikom pristane na tleh in se z dlanjo krčevito drži lica. Nekaj časa pretreseno strmi vame, nato pa se ji iz oči vlijejo solze. Od nekod se pojavita stražarja, a se ne zmenita za javkajočo vilinko.
»Njegovo visočanstvo princ Dietrich vas želi nocoj srečati v svojih sobanah.« mi reče eden od njiju.
»Do takrat vas bodo spletične pripravile in vam razložile vse kar morate vedeti.« ga dopolni drugi, nato sinhrono odkorakata k vratom.
Notranjost mi je napolnil leden mraz, samo še tega se je manjkalo. Prvo noč v palači bom morala preživeti s princem.

Pozno zvečer vsa urejena, v preprosti obleki z občutno prekratkim krilom in globokim dekoltejem stopam proti prinčevim sobanam. Oblekica je krojena prav zame, ker imam malce več oblin kot polnokrvne vilinke. Zaradi mešanice človeške in vilinske krvi, ki se pretakata v meni imam ubijalsko postavo. Tega princ očitno ni spregledal.
Pred vrati za trenutek postanemo, nato pa me stražarji spustijo v prinčevo spalnico. Vsa je zavita v temo, a moje vilinske oči zavzamejo vsako podrobnost. Od tega prostora vodijo le dvoja vrata skozi katera bi lahko pobegnila. Debelo pogoltnem in se približam ogromni postelji z baldahinom. Počutim se precej ranljivo, vso orožje so mi vzeli že doma.
Princ sedi s hrbtom obrnjen proti meni. Do pasu je gol, to uniči še moje zadnje upe, da bo šlo za poslovni pogovor.
Približam se in pred posteljo počasi prikleknem, kakor so mi zabičali.
»A danes se boš pa klanjala.« posmehljivo obrne svoj obraz k meni.
Ugriznem se v jezik, da mu ne bi namenila zvrhanega koša kletvic.
Poželjivo me premeri, nato pa vstane. Lenobno stopa proti meni, moji možgani pa obupano iščejo izhod iz grozljivega položaja.
»Ne bodi nervozna.« mi reče in roko položi na moj bok, ob tem me zmrazi po celem telesu, a se ne premaknem.
Njegova roka potuje čez moj trebuh, konice njegovih prstov me žgečkajo skozi tanko blago.
»Sovražim te še bolj kot zajce.« šepnem, ko me nežno porine na posteljo.
»Jaz pa tebe bolj kot svojega očeta.« mi vrne, medtem ko njegova roka drsi prek mojega stegna.
»To je torej to.« izdavim. »Boš želel, da ubijem kralja?«
»Ne še. Najprej boš opravila nekaj drugih krvavih malenkosti.«
»Saj se šališ kajne?« v odgovor se le zasmeje, zato nisem prepričana ali z umorom kralja misli resno ali ne.
»Kaj želiš, da storim?« zadihano vprašam.
»Ubila boš vohuna mojega brata Thea. Preveč pisem mi je že prestregel, živce mi para.«
»Zmenjeno.«