*b*1. POGLAVJE*b*
*i* Tragedija pred poroko*i*
ŠOK V KRALJEVI PALAČI: Princ Charles VI. umorjen večer pred poroko! Tragedija ali zarota?
*i*Sodeč po najdenem truplu, naj bi bila dne 21. julija njegova visokost, princ Charles VI., žrtev umora. Do tega domnevnega zločina, v katerem je umrl član starodavne plemiške rodbine Ravenborn, je prišlo le dan pred načrtovano prinčevo poroko. Naključje ali ne, ostaja nejasno. Trenutno podatki o domnevnem storilcu še niso znani.
»Truplo smo našli v Charlesovi sobi.« pravi njegovo veličanstvo, kralj Charles V. Preiskava sicer še poteka, a trenutno kaže, da je bil Charles VI. zaboden. Možnosti o samomoru za zdaj še niso izključene, a je po besedah kralja verjetnost zelo majhna. »Charles se je res veselil poroke, saj je njeno visokost, princeso Victorio III., bodočo ženo resnično ljubil. V palači prav tako ni bilo nedavnih pretresljivih sprememb. Močno dvomim, da bi moj sin imel razlog za tako nezaslišano dejanje.«
Smrt tako pomembnega člana Ravenbornove rodbine je vse člane družine globoko pretresla, žalovanje pa bo nedvomno še trajalo »Moj sin je bil dober človek – pravičen, usmiljen in zvest svoji deželi. Njegova izguba bo brez dvoma pustila globoko rano v naših srcih. Zame, mojo ženo, kraljico, princeso Victorio in vse bližnje je ta izguba neizmerno boleča« je kralj dejal s praznino v glasu. »Kljub temu ostajamo močni in trdno odločeni, da bomo morilca našli in storili vse kar je v naši moči, da bo smrt Charlesa VI. maščevana!«, odločno zagotavlja kralj.*i*
»Draga, ali je v časopisu kaj posebno zanimivega, da tako vneto bereš?« me zmoti Edwardov glas.
Dvignem pogled in zmedeno zamrmram:
»Ah, nič posebnega. Saj veš, le novice o višanju cen na trgu in kmečkih uporih.«
Bolje, da mu ne omenim novice o prinčevi smrti, pomislim. Člani blackthornovega dvora, zaradi mnogih razlogov iz preteklosti čutijo neznanski odpor do vsega povezanega z Ravenborni.
»Prosim, sploh mi ne omenjaj teh manjvrednežev, ki mislijo, da bodo z množičnim zbiranjem in protestiranjem spremenili zakone.« razdraženo potarna Edward.
Govori o kmetih, ki se zadnje leto kar naprej upirajo. Postane mi žal, saj nisem želela spremeniti njegovega vedrega razpoloženja. A vsekakor bolje kot, da bi omenila resnico, kajti Ravenbornovih sploh ne prenese.
»Glede rasti cen na trgu pa se popolnoma strinjam. Še posebej odkar je tisti Ravneborn preklical poslovno trgovinsko pogodbo.« s sovraštvom v glasu nadaljuje.
*i*No, pa smo že spet tu.*i*
»Prosim te, ne začenjaj znova o tem« ga rotim.
Nazadnje sem poslušala celotno predavanje o več desetletni pogodbi, ki je veljala med prej omenjenima dvoroma. Na ozemlju kraljestva, kjer vladajo Ravenbornovi, se skrivajo ogromne zaloge mineralov in kristalov, ki imajo bistven pomen za Blackthornovo gospodarstvo in trgovino. V zameno so Blackthornovi zagotavljali več poslovnih možnosti Ravenbornovim, ki zaradi neugodne lege niso imeli veliko možnosti sodelovanja in trgovanja s sosednjimi dvori. A po zaroki princa Charlesa VI. z Victorio III. Iz dvora Ashford, se je Ravenbornovim odprl nov trg z več poslovnimi možnostmi in tako so preklicali pogodbo. Na kratko, več desetletij so nas častili kakor njihove odrešnike, ko pa nas niso več potrebovali, pa so nas brezbrižno zavrgli. A kdo bi jih krivil, kolikor sama vem niti pred prekinitvijo pogodbe niso bili dosti več vredni v očeh Blackthornovih. Iskreno bi na njihovem mestu storila enako. Po tistem v kraljestvu kjer vladajo Blackthornovi cene močno naraščajo saj primanjkuje surovin.
»Saj nisem niti nameraval.« se brani Edward.
Vprašljivo usločim obrvi. *i*Vem*i*, da je nameraval. Vidim, kako se trudi, da bi dokazal, da ima prav, ter res ni nameraval nadaljevati. A kmalu se vda.
»Kljub temu pa se mi zdi njihovo dejanje absurdno. Vso delo naših prednikov, ki so se bojevali za skupno prihodnost, kjer bosta oba dvora uspešna, so zavrgli le zaradi nesmiselne poroke z tisto Ashfordovko.«
Uide mi kratek utrujen vzdih.
»Victorio«, ga dopolnim.
»Saj je vseeno. Sploh pa, prav imaš. Dovolj o njih. Niso vredni. In kmalu nič več od tega ne bo pomembno.« me zasanjano pogleda.
Poprime za mojo roko in se poigra z prelepim diamantnim prstanom. Njegovi črni kodri se lesketajo v svetlobi žarkov jutranjega sonca, ki uhajajo skozi strešno okno. Svoje globoke temne oči usmeri vame in ne morem si kaj, da se ne bi nasmehnila. Res ga imam rada. Igrivo povzdigne obrvi.
»Kaj je Deverauxova, se ne moreš upreti mojemu šarmu in lepoti, kaj?« me izzove.
Uide mi kratek smeh.
»Kako si domišljav Blackthorne. Nikoli se ne spremeniš, ha?« ga z širokim nasmehom na obrazu podražim.
»Mislil sem, da sem, da ti je všeč«, zaigra užaljenost.
Zavijem z očmi.
»Resnično se veselim najine poroke« mi z nežnim glasom reče.
Ne morem kaj, da se ne nasmehnem.
»Tudi jaz se je zelo veselim. Si že povedal očetu?« previdno povprašam, saj me začenja skrbeti, da njegov oče ne bo pristal. »Oprosti, nisem še. Trenutno je tako zelo zaposlen z cenami, surovinami in upori, da ni ravno najbolj dostopen. A, takoj ko se zadeve malce poležejo, ga bom vprašal« mi zagotovi.
»Obljubiš?«, ga z dvomom v glasu vprašam.
Resnično se trudim, da bi zakrila dvom in skrb v glasu, a mi sodeč na njegov odziv ne uspe.
»Hej, Elodie, seveda obljubim. Konec koncev pa sem ti že povedal, da ne skrbi glede tega. Veljaš za najbolj izurjeno kriminalistko, detektivko in poklicno morilko v celotnem kraljestvu. Njemu je to dovolj, da pristane na poroko. Pomisli, kolikšno prednost bo videl v tem, da te bo imel ves čas ob sebi.«
Prav ima. Kralju bom pomenila veliko prednost na vseh področjih.
»Elodie, vse bo v redu. Sploh pa zame si veliko več kot le to. Si oseba, ki mi pomeni največ na svetu, pa če si kriminalistka ali pa ne.« me nežno pomiri.
Kakšno srečo imam, pomislim. Po teh besedah mi popolnoma odleže in široko se nasmehnem.
»Četudi te včasih utrujam z branjem novic in nisem ravno vedno najboljša poslušalka tvojih predavanj o rasti cen?« se pošalim.
»No, glede tega, bi mogoče malo razmislil«, se zahahlja.
Šaljivo zavijem z očmi.
Vrata dvora se glasno odprejo in do naju stopi kurir. Premerim ga od glave do pet. Moder suknjič s prišitimi srebrnimi gumbi, vsak od njih nosi vgraviran simbol krokarja – znak dvora Ravenborn. Pričeska je skrbno oblikovana po vzoru stare kraljeve garde tega dvora. Že zdaleč zavonjam vonj smolne vrtnice, ki zapolni prostor. Smolna vrtnica je bila v preteklosti pomembna surovina in rastlina v deželi, kjer vladajo Ravenbornovi. Njeno aromo so uporabljali za premaz častnih dokumentov, saj je le-tem zagotovila trpežnost. Sama sicer še nisem izkusila, a v številnih knjigah, ki sem jih prebrala je bil omenjen tudi premaz sten palače s smolno vrtnico. Pogled se mi ustavi na ovratniku suknjiča, kjer je drobno prišita srebrno modra nitka, skoraj nevidna, a značilna za kurirje Ravenbornovega dvora. Ja, definitivno je prišel naravnost iz palače. Le kaj počenja na nasprotnem dvoru? In takrat ga opazim. Iz suknjiča moli zgornji krajec elegantne kuverte s kraljevim pečatom, ki ga prepoznam že zdaleč. *i* Ravenbornov pečat.*i*
---------------------------------------------------------------------------
O moj bog, ne morem verjet, da mi je uspelo. Ta del pišem že kr neki časa in res sem se potrudila, ker sem res želela da bo use perfektno, za prvi del nove zgodbe. Kot ste že mogoče videli, bo tale zgodba neke vrste srednjeveška kriminalka. To je v bistvu prva kriminalka, ki jo pišem, ker sem vedno bolj brala in pisala fantazijske zgodbe/knjige ali pa resnične, ampak ker sem v nedavnem času prebrala kar nekaj kriminalk, sem se odločila, da mogoče probam še jaz eno napisat. Zdej pa vi povejte kako mi je uspelo hah. Na kakšnih delih bi ziher lahko blo še boljš, ampak kot pravijo vedno je prostor za izboljšave. Nasploh pa se mi zdi, da sm kr zadovoljna s tem delom, ker mi je uspel kot sem si zamislila. Glede dolžine pa upam, da ni predolg, ker se res želela, da bi že v tem delu prišli do tistega začetka dogajanja. Pa mogočeta ta del še ni tolk zanimiv, ker sem v bistvu mogla najprej predtstavit ozadje pa kot nek uvod, v naslednji delih pa vam obljubim, da se bo več dogajalo in bo bolj napeto. Upam, da vam je všeč, pa, da boste spremljali zgodbo, ker sem se res potrudila. Vesela bom lajkov, mnenj, kritik pa tudi kakšne pohvale se ne branim:heart::joy:
Lepo se mejtee, pa hvala za branje:heart::grin:
#Spletna_punca
*i* Tragedija pred poroko*i*
ŠOK V KRALJEVI PALAČI: Princ Charles VI. umorjen večer pred poroko! Tragedija ali zarota?
*i*Sodeč po najdenem truplu, naj bi bila dne 21. julija njegova visokost, princ Charles VI., žrtev umora. Do tega domnevnega zločina, v katerem je umrl član starodavne plemiške rodbine Ravenborn, je prišlo le dan pred načrtovano prinčevo poroko. Naključje ali ne, ostaja nejasno. Trenutno podatki o domnevnem storilcu še niso znani.
»Truplo smo našli v Charlesovi sobi.« pravi njegovo veličanstvo, kralj Charles V. Preiskava sicer še poteka, a trenutno kaže, da je bil Charles VI. zaboden. Možnosti o samomoru za zdaj še niso izključene, a je po besedah kralja verjetnost zelo majhna. »Charles se je res veselil poroke, saj je njeno visokost, princeso Victorio III., bodočo ženo resnično ljubil. V palači prav tako ni bilo nedavnih pretresljivih sprememb. Močno dvomim, da bi moj sin imel razlog za tako nezaslišano dejanje.«
Smrt tako pomembnega člana Ravenbornove rodbine je vse člane družine globoko pretresla, žalovanje pa bo nedvomno še trajalo »Moj sin je bil dober človek – pravičen, usmiljen in zvest svoji deželi. Njegova izguba bo brez dvoma pustila globoko rano v naših srcih. Zame, mojo ženo, kraljico, princeso Victorio in vse bližnje je ta izguba neizmerno boleča« je kralj dejal s praznino v glasu. »Kljub temu ostajamo močni in trdno odločeni, da bomo morilca našli in storili vse kar je v naši moči, da bo smrt Charlesa VI. maščevana!«, odločno zagotavlja kralj.*i*
»Draga, ali je v časopisu kaj posebno zanimivega, da tako vneto bereš?« me zmoti Edwardov glas.
Dvignem pogled in zmedeno zamrmram:
»Ah, nič posebnega. Saj veš, le novice o višanju cen na trgu in kmečkih uporih.«
Bolje, da mu ne omenim novice o prinčevi smrti, pomislim. Člani blackthornovega dvora, zaradi mnogih razlogov iz preteklosti čutijo neznanski odpor do vsega povezanega z Ravenborni.
»Prosim, sploh mi ne omenjaj teh manjvrednežev, ki mislijo, da bodo z množičnim zbiranjem in protestiranjem spremenili zakone.« razdraženo potarna Edward.
Govori o kmetih, ki se zadnje leto kar naprej upirajo. Postane mi žal, saj nisem želela spremeniti njegovega vedrega razpoloženja. A vsekakor bolje kot, da bi omenila resnico, kajti Ravenbornovih sploh ne prenese.
»Glede rasti cen na trgu pa se popolnoma strinjam. Še posebej odkar je tisti Ravneborn preklical poslovno trgovinsko pogodbo.« s sovraštvom v glasu nadaljuje.
*i*No, pa smo že spet tu.*i*
»Prosim te, ne začenjaj znova o tem« ga rotim.
Nazadnje sem poslušala celotno predavanje o več desetletni pogodbi, ki je veljala med prej omenjenima dvoroma. Na ozemlju kraljestva, kjer vladajo Ravenbornovi, se skrivajo ogromne zaloge mineralov in kristalov, ki imajo bistven pomen za Blackthornovo gospodarstvo in trgovino. V zameno so Blackthornovi zagotavljali več poslovnih možnosti Ravenbornovim, ki zaradi neugodne lege niso imeli veliko možnosti sodelovanja in trgovanja s sosednjimi dvori. A po zaroki princa Charlesa VI. z Victorio III. Iz dvora Ashford, se je Ravenbornovim odprl nov trg z več poslovnimi možnostmi in tako so preklicali pogodbo. Na kratko, več desetletij so nas častili kakor njihove odrešnike, ko pa nas niso več potrebovali, pa so nas brezbrižno zavrgli. A kdo bi jih krivil, kolikor sama vem niti pred prekinitvijo pogodbe niso bili dosti več vredni v očeh Blackthornovih. Iskreno bi na njihovem mestu storila enako. Po tistem v kraljestvu kjer vladajo Blackthornovi cene močno naraščajo saj primanjkuje surovin.
»Saj nisem niti nameraval.« se brani Edward.
Vprašljivo usločim obrvi. *i*Vem*i*, da je nameraval. Vidim, kako se trudi, da bi dokazal, da ima prav, ter res ni nameraval nadaljevati. A kmalu se vda.
»Kljub temu pa se mi zdi njihovo dejanje absurdno. Vso delo naših prednikov, ki so se bojevali za skupno prihodnost, kjer bosta oba dvora uspešna, so zavrgli le zaradi nesmiselne poroke z tisto Ashfordovko.«
Uide mi kratek utrujen vzdih.
»Victorio«, ga dopolnim.
»Saj je vseeno. Sploh pa, prav imaš. Dovolj o njih. Niso vredni. In kmalu nič več od tega ne bo pomembno.« me zasanjano pogleda.
Poprime za mojo roko in se poigra z prelepim diamantnim prstanom. Njegovi črni kodri se lesketajo v svetlobi žarkov jutranjega sonca, ki uhajajo skozi strešno okno. Svoje globoke temne oči usmeri vame in ne morem si kaj, da se ne bi nasmehnila. Res ga imam rada. Igrivo povzdigne obrvi.
»Kaj je Deverauxova, se ne moreš upreti mojemu šarmu in lepoti, kaj?« me izzove.
Uide mi kratek smeh.
»Kako si domišljav Blackthorne. Nikoli se ne spremeniš, ha?« ga z širokim nasmehom na obrazu podražim.
»Mislil sem, da sem, da ti je všeč«, zaigra užaljenost.
Zavijem z očmi.
»Resnično se veselim najine poroke« mi z nežnim glasom reče.
Ne morem kaj, da se ne nasmehnem.
»Tudi jaz se je zelo veselim. Si že povedal očetu?« previdno povprašam, saj me začenja skrbeti, da njegov oče ne bo pristal. »Oprosti, nisem še. Trenutno je tako zelo zaposlen z cenami, surovinami in upori, da ni ravno najbolj dostopen. A, takoj ko se zadeve malce poležejo, ga bom vprašal« mi zagotovi.
»Obljubiš?«, ga z dvomom v glasu vprašam.
Resnično se trudim, da bi zakrila dvom in skrb v glasu, a mi sodeč na njegov odziv ne uspe.
»Hej, Elodie, seveda obljubim. Konec koncev pa sem ti že povedal, da ne skrbi glede tega. Veljaš za najbolj izurjeno kriminalistko, detektivko in poklicno morilko v celotnem kraljestvu. Njemu je to dovolj, da pristane na poroko. Pomisli, kolikšno prednost bo videl v tem, da te bo imel ves čas ob sebi.«
Prav ima. Kralju bom pomenila veliko prednost na vseh področjih.
»Elodie, vse bo v redu. Sploh pa zame si veliko več kot le to. Si oseba, ki mi pomeni največ na svetu, pa če si kriminalistka ali pa ne.« me nežno pomiri.
Kakšno srečo imam, pomislim. Po teh besedah mi popolnoma odleže in široko se nasmehnem.
»Četudi te včasih utrujam z branjem novic in nisem ravno vedno najboljša poslušalka tvojih predavanj o rasti cen?« se pošalim.
»No, glede tega, bi mogoče malo razmislil«, se zahahlja.
Šaljivo zavijem z očmi.
Vrata dvora se glasno odprejo in do naju stopi kurir. Premerim ga od glave do pet. Moder suknjič s prišitimi srebrnimi gumbi, vsak od njih nosi vgraviran simbol krokarja – znak dvora Ravenborn. Pričeska je skrbno oblikovana po vzoru stare kraljeve garde tega dvora. Že zdaleč zavonjam vonj smolne vrtnice, ki zapolni prostor. Smolna vrtnica je bila v preteklosti pomembna surovina in rastlina v deželi, kjer vladajo Ravenbornovi. Njeno aromo so uporabljali za premaz častnih dokumentov, saj je le-tem zagotovila trpežnost. Sama sicer še nisem izkusila, a v številnih knjigah, ki sem jih prebrala je bil omenjen tudi premaz sten palače s smolno vrtnico. Pogled se mi ustavi na ovratniku suknjiča, kjer je drobno prišita srebrno modra nitka, skoraj nevidna, a značilna za kurirje Ravenbornovega dvora. Ja, definitivno je prišel naravnost iz palače. Le kaj počenja na nasprotnem dvoru? In takrat ga opazim. Iz suknjiča moli zgornji krajec elegantne kuverte s kraljevim pečatom, ki ga prepoznam že zdaleč. *i* Ravenbornov pečat.*i*
---------------------------------------------------------------------------
O moj bog, ne morem verjet, da mi je uspelo. Ta del pišem že kr neki časa in res sem se potrudila, ker sem res želela da bo use perfektno, za prvi del nove zgodbe. Kot ste že mogoče videli, bo tale zgodba neke vrste srednjeveška kriminalka. To je v bistvu prva kriminalka, ki jo pišem, ker sem vedno bolj brala in pisala fantazijske zgodbe/knjige ali pa resnične, ampak ker sem v nedavnem času prebrala kar nekaj kriminalk, sem se odločila, da mogoče probam še jaz eno napisat. Zdej pa vi povejte kako mi je uspelo hah. Na kakšnih delih bi ziher lahko blo še boljš, ampak kot pravijo vedno je prostor za izboljšave. Nasploh pa se mi zdi, da sm kr zadovoljna s tem delom, ker mi je uspel kot sem si zamislila. Glede dolžine pa upam, da ni predolg, ker se res želela, da bi že v tem delu prišli do tistega začetka dogajanja. Pa mogočeta ta del še ni tolk zanimiv, ker sem v bistvu mogla najprej predtstavit ozadje pa kot nek uvod, v naslednji delih pa vam obljubim, da se bo več dogajalo in bo bolj napeto. Upam, da vam je všeč, pa, da boste spremljali zgodbo, ker sem se res potrudila. Vesela bom lajkov, mnenj, kritik pa tudi kakšne pohvale se ne branim:heart::joy:
Lepo se mejtee, pa hvala za branje:heart::grin:
#Spletna_punca
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
girl! to je tk prfekt. :heart_eyes: lovam. ne samo lovam obožujem. :heart_eyes: pc tako dobr. se bols od bonbona.:candy:od .ene dobis en velik :heart: in sledim do konca. in komentarček se bo vedno pojavil:grin:
1
Girll, ne morm verjet, thank youuu, ne ves kolk mi to pomen, ress, tale komentarcek mi je čist polepšal dann😍
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omggggg girll:heart_eyes:pacc to jeee prfektttttt, lovamm pacc resss... ejj sam da klikn lajk...... evoo:heart:omgg pacc resnoo? jss nism vedla da ti u zivlejuu pisesssssss takk enoo izmedd najboljsihhh:kissing_heart:ongg pacc resss suprr jee, komii cakamm nov dell🥰lysmm<3
0
Omg unii thenk youuu, ress ful ti hvala za tale lep komentarček, jap nov del pride kmalu, hvala še enkrat pa defenitivno se morva zmenit za kakšen klepet, kr že dolgo nisva bli<333
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
KAKO SE TI DA!:no_mouth::frowning::hushed::astonished::heart::no_mouth::frowning:
0
Moj odgovor:
Bonboncek
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Gim zelimlje
hejj,
a hodi kdo od vas na gim zelimlje? a mi opise kdo na hitro? sem pa vidla ze nekaj prejsnjih objavic. a je tezka? kako je v 1.letniku? a je ful bl zahtevno kot 9.r?
a hodi kdo od vas na gim zelimlje? a mi opise kdo na hitro? sem pa vidla ze nekaj prejsnjih objavic. a je tezka? kako je v 1.letniku? a je ful bl zahtevno kot 9.r?






Pisalnica