Pisalnica
Pošast ju je morala kar precej časa držati na tleh, saj sta se še lep čas upirala. Po kakšni uri sta se končno utrudila. Zaprepadeno sta zijala v bitje. Napadalec pa v njiju. Tako nekaj minut. Nato pa je levja pošast padla v znak, ter zraven divje vreščala. Smith in Charlie sta se besna pognala na njo. Medtem sta lastnikoma pridobila dovolj časa, da sta se pobrala. Ni trajalo dolgo, ko so pošast napadli vsi. Kar naenkrat se je pošast sklonila ter se zvila v kepo. Potem se je od nje pokazala oranžna svetloba ter odbila proč Emmy ter ostale. Pošast je izginila. Emmy je pogledala okoli sebe. Prijatelji so bili v slabem stanju. Smithu se je čez bok vlekla dolga praska, Charlie je imel krvave noge saj je med napadom po nesreči z nogami pristal v pošastinem gobcu. Will pa je zaradi strih brazgotin izgledal skoraj kot prej. Glede na to kako jo je gledal je sklepala, da je tudi sama dobila kakšno rano. Njen sum se je izkazal za resničnega saj je začutila, da ji je kri začela zakrivati eno oko. "Si v redu?" je Will vprašal Emmy. "Več ali manj ja" je skomignila. Naenkrat se je Will zarežal. "Kul brazgotina!" je rekel ter se posvetil Charliju in Smithu. "KAJ!?" je začudeno kriknila Emmy, ter stekla k ogledalu. Čez desno oko se ji je vlekla praska. "Toda...Kako, da nisem slepa!?" je skoraj kriknila. "No...Ker si bila v obliki griffina ti je perje verjetno malo ublažilo poškodbe" ji je odvrnil brez, da bi pogledal proč od Smitha in Charlija katerima je zdaj obvezoval rane. "Bolje, da se kar navadiš na brazgotine. Dobila jih boš še veliko" ji je skoraj bral misli. Emmy si je v brdao še nekaj jezno mrmrala ter odšla k knjigam na mizi. Hotela je izvedeti kaj je bila tista prikazen iz knjige. "Will, kje bi lahko dobila knjigo o fantazijskih bitjih?" je nenadoma vprašala. "Počakaj malo no" ji je razdraženo odvrnil. Vendar to upravičeno saj se je ravno ubadal z Smithovo največjo rano. Potem je odšel do mize ter malo pobrskal po njej. "Tukaj je" ji je vrgel knjigo v naročje ter se odpravil nazaj k Smithu in Charliju. Emmy je malce pobrskala po knjigi. "Tukaj ni nič" je jezno zalučala knjigo na tla. "Saj ni važno" je Will zavil z očmi "To je navaden krilati lev. Nič takega" je še rekel ter se odpravil spat.
Moj odgovor:
volkulca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
osamljenost?
hej!
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(54)
Vesela šola me ne zanima.
(85)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(149)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(55)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Kok si to lepo napisala!!!!!!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::
Zaradi revije v kateri je pisalo za nek natečaj ...