Potem sta se odpravila ven. No vsaj poskušala sta. Stena je bila preveč spolzka za plezanje. "Hm...Aha, že vem! Spremeni se v griffina! Lahko me boš odnesla ven!" je nenadoma vzkliknil Will. "No, ja glede tega...Nimam ravno kontrole nad svojimi močmi...Ne morem se spreminajti na ukaz. No, v bistvu ne tega ne znam..." je mencala Emmy. Will jo je kar malo vzvišeno pogledal. "Daj no Emmy! Samo zelo močno pomisli na svojo živalsko obliko!" "No... Bom poskusila!" Po teh besedah se je njen obraz osredotočeno namrščil. Po nekem času je nekaj močno počilo. Zdaj je na mestu Emmy stal griffin, ki je veselo poskakoval in vreščal s svojim glasom. Will se je nasmehnil in zlezel sestri na hrbet. Enako je storil Charlie. Smith pa je razigrano letel poleg njih. Kmalu so se po vsej jami slišala mogočna krila griffina. Kmalu so se pojavili iz jame kjer pa je Emmy nekoliko nerodno pristala na snegu, ki se je lesketal v jutranji svetlobi. Nenadoma je Emmy zaskbljeno pogledala Willa. "Zdaj pa pomisli na tvojo staro obliko" ji je Will skoraj bral misli. Ni dolgo trajalo, da se je pojavila originalna Emmy. "Greva" je rekel Will. Smith in Charlie sta se razposajeno lovila po snegu. Vsi so hodili. Kmalu je Emmy izgubila občutek za čas. "Kam sploh gremo?" je nergajoče vprašala. "Počakaj še malo" ji je malce jezno odvrnil Will. Izgledalo je, da sta že dobila tisti občutek sorojencov. Izza hribčka se je pojavila majhna kočica. Vsi so se zdričali po hribu navzdol ter pristali v kupu. No, vsi razen Willa. Ta je zavil saj je očitno vedel, da je tam. Kmalu so se vsi znašli v majhni udobni kočici. Toda videti je bila zapuščena. "No, Emmy vidiš. To je moja koča. Malce je prašna odkar sem po padel v tisto jamo" Emmy je prijela eno izmed knjig a jo hitro izpustila saj je po njej lezlo kakšnih dvajset pajkov. "Malce, ja" je bolj sebi kot bratu zamrmrala. "No, ne vem zate ampak jaz se bom lotil pospravljanja" Si je od nekod privlekel rokavice ter si jih nataknil.
Moj odgovor:
depresivnanapol
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
čisto sem obupana, preveč si jemljem stvari k sebi
Hej!
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
nemorm nc druzgq rec:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::tired_face::tired_face::tired