Haj :)
Glede na odgovore vam je bil 1. del všeč, tko da predstavljam 2. del <3


JAMES

Na vlak sem se vkrcal med zadnjimi in vsi kupeji so bili že polni. Poznal sem večino ljudi v njih, saj sta bila mami in oči ena izmed bolj družabnih staršev in sem počitnice pogosto preživel na obisku pri tej ali oni čarovniški družini. Vsi so mi pomahali in nekateri so celo vstali in me udarili po rami, vendar so potem sedli nazaj na svoje sedeže in se mi vljudno nasmehnili v znamenje, da je zdaj čas, da odidem. To se je ponavljalo prav do konca zadnjega vagona. Čisto na repu vlaka sem opazil kupe, v katerem so sedeli le trije fantje. Dva sta se pogovarjala, tretji pa je pokrit s plaščem čemel v kotu in se pretvarjal da spi. Še enkrat sem jih premeril in prepoznal visokega, temnolasega fanta nekoliko čemernega videza. O, ne. Pa ne ravno on. Nekaj časa sem neodločno stal pred vrati in razmišljal o možnostih, ki jih imam. Lahko vstopim in se spoprijateljim z razbojniškim sinom nedvomno največjih in edinih sovražnikov mojih staršev. Lahko pa se usedem na tla in tam počakam, da prispemo do Bradavičarke. Na šolo zares nisem hotel prispeti, ne da bi me kdo opazil. Globoko sem vdihnil in pritisnil na kljuko. Oči bo že razumel.

SIRIUS
Že na poti čez ves vlak v iskanju praznega vagone sem izvedel, da je fantu ime Peter, da sta njegova starša uradnika na ministrstvu za čaranje in da je njegova mama doma približno deset minut na dan, kar je deset minut več kot njegov oče. Preden sva prehodila tistih sto metrov po vlaku sem izvedel še, da ima rad herbologijo in naravo nasploh, da je edini otrok in da nima nobenih prijateljev. Poplava besed me je tako izmučila, da sem se zbral šele, ko sva se usedla. Takrat sem začel sodelovati v pogovoru in ugotovil, da je v fantu precej potenciala za mojega prijatelja. Samo malo uporništva in odločnosti, pa bo že kar soliden.
Ravno, ko je pogovor začel postajati zanimiv, je plašno vstopil prikupen fant v spranih kavbojkah in rjavem puloverju s skuštranimi lasmi lešnikove barve, ki so se ujemali z barvo velikih, prestrašenih oči. Negotovo se mi je nasmehnil in se zvil v kot klopi, najdlje stran od mene in Petra.
''Kako ti je ime?'' sem ga prijazno vprašal.
''Remus.'', je zamomljal in naslonil glavo na okno. Pulover mu je nekoliko zdrsnil z rame in opazil sem nekaj dolgih, tankih brazgotin. Ko je ugotovil, da ga gledam, si je panično popravil rokav in se za nameček še pokril s plaščem.

PETER

S Siriusom sva sedela v tišini še kar nekaj minut po prihodu tretjega fanta. Govoril je tako po tihem, da nisem ujel njegovega imena. Tišino je pretrgal zvok odpirajočih se vrat. Vstopil je visok fant s skuštranimi lasmi in očali, ki je bil očitno v zadregi.
''Lahko prisedem? Povsod drugje je polno.'', se je opravičujoče nasmehnil in zatlačil kovček na polico. Sedel je v kot nasproti spečega fanta in se po nekaj trenutkih gledanja skozi okno obrnil k Siriusu.
''Torej, Black…'' je začel, a ga je fant prekinil.
''Glej, James, vem, da imajo moji in tvoji starši težave, ampak obljubim, da nisem tak kot moj oče! Obljubim da me nikakor ne zanima ropanje in goljufanje in da mi je prav malo mar za čisto kri! Res nočem v Spolzgad! In…''
Fant, ki mu je bilo očitno ime James je vstal in s tem utišal besede, ki so zvenele bolj proseče kot prepričujoče. Siriusu je ponudil roko in se tokrat nasmehnil precej manj zadržano. Ta jo je sprejel in po tem je pogovor stekel z vseh treh strani.
Ko smo si izmenjali vse dosedanje izkušnje, nas je spet začel zanimati sramežljivi speči fant. Sirius ga je podrezal, a se ni niti premaknil.
''Saj res, kdo je sploh to?'' je tiho vprašal James.
''Povedal je samo ime. Ima pa neke čudne praske na vratu in…'' Remus se je premaknil in Sirius je v hipu utihnil. Trenutek kasneje je odprl oči in zagledal Jamesa.

REMUS

Po prihodu med toliko vrstnikov sem postal povsem izčrpan. Odvlekel sem se do zadnjega kupeja, v katerem sta bila samo dva fanta in se stisnil v kot. Bil sem tako utrujen, da sem si pozabil zakriti praske in to sem ugotovil le hip prepozno. Visoki fant jih je videl, a bil sem tako zdelan, da nisem imel energije niti za paniko. Pokril sem se s plaščem in zibanje vlaka me je počasi zazibalo v sen,
Zbudil sem se, ko me je nekdo dregnil. Nisem se hotel ukvarjati z ljudmi na splošno in še naprej sem se pretvarjal, da spim. Naenkrat sem zaslišal neznan glas, ki se je pogovarjal s Siriusom:
''Saj res, kdo je sploh to?''
''Povedal je samo ime. Ima pa neke čudne praske na vratu in…'' To me je spravilo pokonci. Ko sem se razgledal, sem opazil, da neznani glas pripada znanemu obrazu.
''James!'' sem ga veselo pozdravil. Svet se mi je takoj zazdel lepši, saj sem poznal verjetno najbolj družabno osebo v celem letniku. Vsaj s predstavljanjem novim ljudem ne bo težav. James si ni mogel pomagati, da ne bi bil v središču pozornosti. In res:
''Peter, Sirius, to je moj prijatelj Remus. Je malo bolj zadržan, ampak v resnici je zelo prijazen in od njega bosta vedno dobila nalogo.'' Je rekel James. Zdaj se mi je bilo veliko lažje pogovarjati z vsemi tremi in do večera smo že rjoveli od smeha.


No to je to :)
Napišite, če imte kakšne kritike (dobrodošle so pozitivne in negativne)
lep večer še naprej, baaj <3