Zmagala je...Maša Pustotnik!!! Gospod mi je dal zlato medaljo. Tako vesela nisem bila še nikoli! Nenadoma se ne začelo vse tresti. Ljudje so tekali in kričali. Nisem vedela kaj narediti dokler ni začel prihajati glas.
~
''Maša! Maša! Maša!!!!!'' so mami popustili živci.
Zbudim se cela zadihana. Oh, samo sanje so bile!!
''Kaj??'' utrujeno zavijem.
''Čez pol ure moraš biti na avtobusu ti pa še spis! Hitro!'' me glasno opomni.
Saj res! Danes je...tekmovanje! Hitro sem skočila iz postelje v kopalnico. Umila sem si zobe, počesala lase in naredila frizuro. Stekla sem še do omare in si vzela ven žabe, tuniko in kratke kavbojske hlače. Hitro sem še vzela mali nahrbtnik v katerega sem vrgla mapco z listi, peresnico in telefon ter slušalke.
Stekla sem dol in se vsedem za mizo. Tam so me že čakali piškoti in mleko.
''Tukaj ti bom dala še dva topla sendviča.'' mi ponudi mami vrečko s toasti.
''Hval..'' ravno v tistem trenutku pride sporočilo od naše skupine.
Vita: Vso srečo!!! Vem, da zmoreš too!!!:heart::heart:
Maša: Iiii hvalaaa!!! Rada te mam!
Pia: Maša!! Zmoreš to!
Maša: TY!!!!:heart::heart::heart:
Nato pojem par piškotov in se počasi odpravim. Mami še objamem.
''Maša! Vem, da zmoreš! Držim pesti!'' mi zaželi.
''Hvala mami!!'' ji pritisnem poljub na lice in odkorakam, do avtobusne postaje. Ura je...7:20.
Kmalu pride avtobus in stopim vanj. Kmalu se odpeljem.
Nato si dam slušalke v ušesa in začnem poslušati Hymn of the Weekend od Coldplay. Moja naj pesem!! Medtem gledam kako dež pada.
Kmalu se ustavimo pri šoli Osnovna šola Ivana Rajka. Izstopim iz avtobusa in si razgledujem ogromno belo šolo. Tam stoji neka gospa, ki zgleda kot, da čaka nekoga. Počasi se sprehodim do nje.
''Em...ste vi gospa, ki bo vodila zgodovinsko tekmovanje?'' sem jo vljudno vprašala.
''O! Si ti Maša Pustotnik?'' vzklikne.
''Ja sem.'' odgovorim.
''Potem pa kar za mano!'' in odcapljava v šolo.
Zraven se predstavi in mi pove nekaj o tem tekmovanju. Kmalu prideva do hodnika in tam vidim učence in učenke iste starosti kot jaz. Nasmehnem se in se vsedem zraven dekleta z dolgimi lasmi. Pozdravim jo.
''Živjo! Si ti najmlajša junakinja od tvoje šole?'' me vpraša.
''Ja, ti?'' jo vprašam nazaj.
''Tudi jaz!'' vzklikne.
''Aja jaz sem Maša.'' se predstavim.
''Zala.'' odvrne.
Čakali smo še ene 20 min, do tekmovanja. Vmes sva se z Zalo prav super pogovarjali. Zeloooo sem bila živčna. Kmalu je prišla gospa Breznikar.
''Tako, kar sam notri.'' nas pospremi v velik razred.
Vsedla sem se za bližnjo mizo. Za mano se je vsedla Zala.
''Pozdravljeni na zgodovinskem tekmovanju! No tukaj smo se zbrali sami junaki. Imeli boste 5 listov, ki jih boste reševali vsaj 1 uro in 30 minut. Vsak bo sedel za svojo mizo.'' nam je natančno razložila gospa.
Razdelila nam je liste in začeli smo reševati. Bilo je kar napeto.
----2 uri kasneje----
Bili smo vzunaj in se pogovarjali. Bila sem vsa sproščena, ko je bilo tega konec. Zdaj čakamo samo še na rezultate.
Hodila sem v gruči in se razgledovala kje je moja družina.
''Mami!'' sem stekla do mami.
Vsi so me objeli.
''Kako je bilo?'' me je veselo vprašal oči.
''Odlično! Zdaj čakamo samo še na rezultate...'' pojasnim.
''Tudi če ne boš na stopničkah. Še vseeno boš odlična zgodovinarka!'' me pohvali mami.
Nasmehnem se in kmalu pride na oder prirediteljica in predsednik zgodovinskega tekmovanja. Takrat je bila v hipu tišina.
''Pozdravljeni vsi skupaj! Danes smo se zbrali na zgodovinskem tekmovanju! Zdaj so samo še rezultati kajne?'' nas veselo pozdravi prirediteljica Linskok.
''Torej. Še enkrat pozdrav vsem! Me veseli, da smo se zbrali tukaj na posebnem tekmovanju, ki ga že 11 let ni bilo. Okej, torej tistega tekmovalca, ki ga pokličem naj pride gor.'' nam razloži predsednik Oblak.
Bila sem vsa živčna in napeta.
''Okej...naj se na oder pridruži...tekmovalka Zala Prešernič!'' pokliče prvo tekmovalko.
Zala se pridruži odru.
''Naša Zala je...osvojila bronasto medaljo tega leta!!!!'' je čestital Zali predsednik.
Vsi so začeli ploskati in jaz sem bila vsa srečna. Videlo se je kako je bila Zala srečna.
Prirediteljica ji je podarila šopek in mali pokalček, ki je bilo gor napisano ''Zgodovinski junak''.
''Naj se na oder pridružita še tekmovalca Anže Soklič in...Maša Pustotnik!!'' je še povedal predsednik.
Bila sem čisto iz sebe. Jaz. Da. Grem. Na. Oder?
Prišla sva na oder.
''Srebrno medaljo je osvojil/osvojila...Anže Soklič!!!!'' je rekel in čestital Anžetu.
Prirediteljica mu je podarila enako kot Zali.
''In to pomeni, da je zlato mesto osvojila...MAŠA PUSTOTNIK!!!!'' je veselo povedal in v dvorani se je pojavil zelo glasen aplavz.
Bila sem tako iz sebe!!! Nevem če sem bila še kdaj v življenju toliko srečna!!!!
Postavili smo se vsak na svojo stopničko.
Predsednik nam je dal okrog vratu vsako medaljo.
Zdaj so vsi vstali in začeli žvižgat in ploskati.
''Trije junaki...Zala, Anže in zlata junakinja Maša!!!'' je na koncu še povedal.
Realno sem stala na stopnički z zlato medaljo v roki.
Bila sem...neznam opisati. Božansko vesela!!!
Nato je do mene prišla družina vsa srečna in me začela objemati.
Oči me je dvignil v zrak.
''Bravo!!!!!!'' so mi čestitali.
Kmalu smo šli še v preddverje in smo popili še sok.
Res ne morem verjeti, da sem junakinja. Nikoli sploh nisem mislila, da bom.
Pač tako je:blush:
-----
Ojlaaaa!!
Čestitke Maša!!!!!
Torej ja. Ne skrbite ni še zadnji del hehehe.
Resss vam hvala, da jo berete!
Heh sej veste: lajk in komentar polepšata Maši dan!
Hih.
Lep ponedeljek še naprej!!
:heart::heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart:
Vaša Pom1:unicorn::hamster: