Za sabo sem začutila kako me nekdo močno drži kot bi imela lisice. »Spusti me! Nehaj!« Sem kričala in se zvijala iz močnih rok. Zazrla sem se v okolico po katerih sva hodila. Bilo je veliko mesto in povsod so bili avti. Iz vsakega kota se je slišalo kako so se peljali avti in se prehitevali. Na moji roki sem zadaj začutila rahlo kovino, ki mi je zdrsnila po roki. Bile so lisice, ki so mi držale roke skupaj. Brcala sem in se skušala rešiti vendar mi ni uspelo. V pasu me je nekdo močno potegnil. Okoli pasa sem imela verigo na kateri je bila še ena vrvica s katero me je oseba lahko potegnila kamor je hotela. Začel me je vleči po sivem pločniku. Na roki sem začutila rahlo kapljico dežja. Oseba, ki me je vlekla se je ustavila in nastavila roko proti dežju. »Kdo si?!« Sem zakričala in se skušala izmuzniti in pasa in lisic. »Kmalu boš izvedela.« Je rekla oseba in si popravila mokro kapo tako, da sem ga še manj videla. Močno je zagrmelo in pred mano se je zabliskala strela. Zdrznila sem se in zamahnila z svojimi mokrimi lasmi, ki so mi padali naprej. Kmalu sem nekaj metrov stran zagledala prečudovit most, ki je bil nad turkizno reko. V strahu sem se ustavila in dojela kaj se dogaja. »A-Ali me hočeš ubiti?« Sem zajecljala. »V dober namen.« Se je zasmejala oseba. Po glasu sem izvedela, da je fant in opazovala kako ponosno hodi. Fant, ki me je vlekel je bil pred mano že na mostu za njim pa stopila jaz. Moje tresoče noge so hodile po mostu in prišle do sredine mosta. »Zdaj boš ugotovila kdo sem.« Je ponosno izjavil fant in si svojo kapo potegnil iz glave ter šal, ki so mu prekrivala usta. »S-Simon... To si ti?« Sem pogledala svojega fanta. »Verjemi, da je to dobro zate in zame.« Mi je šepnil na uho Simon. »Kako to misliš... Ne razumem.« Sem se čudila. »Boš videla. Edino kar ti lahko povem je, da nisi Emma.« Je glasneje rekel moj fant. Oba sva se ozrla čez most pod katerim je tekla turkizna reka. »Kako to misliš, da nisem Emma... Saj mi je ime Emma.« Sem se pritožila. »Od kje ti to, da mi ni ime Emma?« Simon me je prijel za roko. V njegovi roki sem začutila močno toplino. »Zaupaj mi. Greva.« Z njegovo desno roko je potegnil po mojih lasih in licu. Njegove ustnice so se nežno dotaknile mojih. »Zapri oči.« Je šepnil Simon, Samozavestno sem prikimala in jih zaprla. Z obema rokama je prijel moje in me potegnil k ograji. Posumila sem kaj se bo zgodilo in mu z usticami oblikovala »Prosim ne.« Odprla sem oči in zagledala Simona, ki se je vrgel v reko, ki ji je kazal hrbet in zraven potegnil mene. »Aaaaaaaaa!« Sem zakričala in padla v reko. Zalila me je mrzla reka in čuden občutek. Nisem več čutila svojega telesa.

»Emma, vstani se!« Sem zaslišala glas mami, ki se me je z desno roko nežno dotikala mene in me skušala zbuditi. Iz sanj sem se zadihana zbudila in pred sabo zagledala nasmejano mami. »Spet boš zamudila v šolo.«
»Ja, ja že grem.« Sem zazehala. Moje ne močne noge so se postavile na trda tla in stekle v kuhinjo kjer je že dišalo po kruhu in marmeladi. Na črn stol sem se usedla in prijela v roke slasten kruh, ko me je zmotil zvonec za mojim hrbtom. »Emma ti odpri!« Je zavpila mami, ki se je urejala. »Prav.« Sem odvrnila. Po laminatu sem z utrujenimi nogami odšla do vrat in jih odprla. Vrata so naredila takšen zvok kot ponavadi in opazila sem Simona. »Hej Emma. Kako si?« Se je nasmejal. »No... v redu sem.« Sem se mu nasmejala nazaj. »Prideš?«
»K-Kam?« Sem se ustrašila. »V šolo seveda. Drugam ne moreva.« Se zasmeje Simon. Prikimam in za njim hodi do šole. Skušam odmisliti svoje sanje ali bolje rečeno nočno moro. »Emma, zakaj hodiš tako za mano? To ti ni podobno!« Se namršči Simon. »Ja, vem. Slabo sem spala.« Simon privzdigne obrv. Skomignem z rameni in hodim naprej. »Torej... Kako si?« Me vpraša po nekaj minutah molka. »V redu sem... Pohitiva, še malo pa se začne pouk!« Ga preganjam in se poženem v tek. Na mestu sem počakala Simona pred šolo. »Pohiti!« Ga zbadam, ko ga gledam med tekom proti meni. Pred šolo je bilo še nekaj učencev. »Kaj nisi rekla, da zamujava?« Se zanima Simon. »Najbrž mi ura narobe kaže.« Se zasmejim. Proti meni se zažene Mia, ki lovi sapo in je vznemirjena. »Emma, ne boš verjela kaj se govorri na šoli!« Panično izjavi. »Kaj?« Mia se ozre proti Simonu, ki stoji za mano. »Pridi ti bom drugje povedala...«
»Prav.« Se nasmehnem in stečem za njo v garderobo. »Na šoli se govori...« Mia se še enkrat ozre naokrog. »Da je v tebe zaljubljen Eric Roberts.« Mi zašepeta na uho Mia. »Kdo je to?« Privzdignem obrv. »Eden najbolj popularnih oseb na šoli!« Se razveseli Mia. »Star je 18 let in ima rjave lase, kot ti!«
»Ampak jaz sem z Simonom...« Žalostno odvrnem. Mia je tiho. V mojih očeh se mi naredi preblisk. »Veš kaj! Dobila se bom s tem Ericom. Dve leti večji od mene je, to ni problem. Tako ali tako ne vem kako bo šlo naprej z Simonom...« Se odločim in si zamislim Erica Robertsa in mene, kako sva par. »Poleg tega pa sem sanjala o Simonu...« Sem še bolj prestrašeno pojasnila. »Res?! Vse mi povej!« Se je razveselila Mia. Že sem odprla usta in hotela pojasniti kaj sem sanjala vendar naju je prekinil zvonec. »Pohitiva! Pouk se bo začel vsak čas, če se še ni!« Istočasno stečeva po hodniku do učilnice za matematiko. Zahihitava se Miini šali in odpreva vrata učilnice za matematiko. »Punci spet zamujata?! Tole bo velika kazen!« Se razjezi učiteljica matematike. »Obe sta jutri vprašani!« Istočasno se zahihitava in se usedeva na svoje mesto v razredu. »Takoj po matematiki mi povej vse o tvojih sanjah!« Se razveseli. Veselo ji prikimam in poslušam učiteljico. Po dolgočasni uri matematike se takoj opdpravim do Miine mize. »Hej. Ali motim?« Naju prekine Emily. Z Mio odkimava in jo poslušava. »Čez nekaj dni praznujem rojstni dan pri meni doma. Prideta?« Z Mio se spogledava. Emily in jaz se skoraj nikoli ne pogovarjava, kaj šele Mia in Emily. »Ne vem. Mogoče...« Odvrnem in pomežiknem. Emily sramežljivo prikima in odide na hodnik kamor bova morali tudi midve vsak čas saj imava zgodovino. Mii povem hitro obnovo svojih sanj, ona pa me z odprtimi usti posluša. »Zanimivo.« Odvrne, ko končam obnovo. »Zdaj pa greva v učilnico za zgodovino.« Prikimam in začnem hoditi iz učilnice za matematiko. »Emma počakaj!« Zaslišim za mojim hrbtom. Zaprem oči in poslušam kako Simon kriči moje ime. »Emma, se lahko pogovoriva?« Zavzdihnem in pogumno prikimam. »Ali me ljubiš...?« V odgovor stečem iz učilnice in si ponavljam njegove besede. Stečem na hodnik kjer stečem za Mio, ki je bila nekaj metrov stran od mene. »Mia, pomagaj! Simon me je vprašal ali ga ljubim!« Mia mi namigne proti stranišču za ženske. Prikimam in isto časno stečeva tja. »Mia, kaj naj mu rečem?!« Panično stisnem zobe, ko prideva na žensko stranišče. »Resnico.«
»Težko je...« Zamomljam.
»Vem. Ampak nimava veliko časa. Zdaj morava iti v učilnico za zgodovino, če ne naju bo še učiteljica za zgodovino kaznovala.« Se zasmeje Mia in skupaj stečeva do učilnice za zgodovino. Ko odpreva vrata na srečo ravno zazvoni zvonec. Simon me užaljeno pogleda in mi pokaže hrbet. Vsak odmor sem zbežala na stranišče in čakala na konec odmora. Tako se je končal tudi pouk. Stečem do učilnice, pograbim svojo torbo in stečem iz učilnice po hodniku polnih slik mlajših razredov. Odprem glavna vrata šole. Nenadoma dobim glavobol. Kaj mi je? Pred očmi se mi zariše ženska, ki žalostno joka na kavču in nekaj momlja. V njeni hiši zazvoni in v njeno hišo vstopijo trije moški. Vsi nosijo črna očala, črno jopico... pravzaprav imajo večino stvari črnih. Največji iz žepa potegne pištolo in jo ubije. Zasliši se močen strel, ki mi odmeva po glavi. Z roko se primem za glavo in se komaj obdržim na nogah. Pred mano sem zagledala Simona, ki je tekel proti meni. Videla sem ga kako je odpiral usta vendar slišala ga nisem. Ničesar okoli sebe nisem slišala. Obrnila sem se stran od Simona ter stekla proti avtobusu. Za mano sem zagledala kako mi Simon sledi in zaskbljeno teče za mano.


Ojlaaa!
Tole je zgodba me & you. Seveda bo zgodba še bolj napeta hehe :smirk: Če ti je zgodba všeč lajkaj in komentiraj ter če jo boš spremljal se ne pozabi naročiti name. :wink: Tudi kakšne pripombe ali nasveta bom zelo vesela. Upam da bo kdo spremljal... Želim vam en lep dan!
Lp Funny girl :joy::girl: